Posted by: malanstrbenc | 12/04/2010

Spet na morju / On the sea again

Prepeva se nama takale na melodijo Willie Nelsona.

We started to humm a certain Willie Nelson melody with slightly modified lyrics.

On the sea again –
Just can’t wait to get on the sea again.
The life we love is making music with my friends
And we can’t wait to get on the sea again.
On the sea again
Goin’ places that we’ve never been.
Seein’ things that we may never see again
And we can’t wait to get on the sea again.
On the sea again –
Like a band of gypsies we go up the Agean
We’re the best of friends.
Insisting that the wind keep turning our way
And our way is on the sea again

With all the nuisance of rough seas, too strong winds and suspicious anchorages!

Tako se lahko spet borimo z valovi, skrivamo pred premočnimi vetrovi in preklinjamo slaba sidrišča!

V Ag. Nikolaosu je postalo toplo, dišalo po morju in mi nervozni. Ko bo prvi april, gremo in pika, smo dejali. No ja, odvisno je bilo od vremena. Kakorkoli, opravljali smo zadnje nabave pape in pupe in nosili težke vreče, nervozno čakali serviserja hladilnika (drago!), iskali vzrok nedelujoče krmne luči (Gregor mojster najde in odpravi korodiran konektor) in še plezanje na jambor – Malan spere vso sol in pesek viharjev z juga. Sisi s Schirona dela podobno, pa si mahava.

End of March was time for last shopping, services and mast climbing (note hanging Sisi on Schironn)!

Zjutraj naju še pridejo objet in poljubit najboljši prekozimski prijatelji, nato pa hitro priredimo šov, ker se nam zaplete muring in mora Gregor plavati. Sicer pa je miren in topel dan, za začetek odmotoriramo v popularen zaliv pri Eloundi in za dnevni izlet imamo s seboj še Zupančičevo mladino, saj še niso bili na Spinalongi. Jakob in Gili poskrbita da ni dolgčas, ko moramo stauhati kako izgubljeno stvar, Uri nauči Ronjo kako se snameš iz ovratnice, če si privezan, in Urška skrbi, da nismo lačni. Ker so velikonočni prazniki, so Spinalongo odprli in pobirajo celih 2 evra vstopnine. Spodobno nizko.

First movement was only to Spinalonga bay - and we took Zupančič juniors to see the Spinalonga island.

Masters, can we take Uri with us on the long journey, pleeeease?!

Zvečer vržemo sidro blizu Ad Lib II – Steve je bil najin sosed že v marini. Malo dlje je sidran Barnacle Bill, in z Jonom in Lindo gremo naslednji večer na pikado, ki smo si ga obljubljali že celo zimo. Morda bova celo pogrešala tele angleške pube s pikadom, dobro glasbo, knjižnicami in cidrom.

One last darts game - with John and Linda in Elounda. Perhaps we are going to miss this English pubs.

Na drugi strani naju je sidran Asante, drugi večer povabiva Siggija in Gudrun na rižoto z artičokami, da nama bi Siggi razložil, kje na Santoriniju se lahko varno parkiramo. Nepričakovano nama še proda dve kopiji grških pilotov in skorajda prisili Gregorja, da naslednji dan na križ zakoviči nov škripec za zastavico. Kapitan in prva oficirka oblečeta neoprene in  popraskata našo punco (barčico) po trebuščku, ker se je preko zime malo zarastla, da bo bolje šibala. Palubna stražarka pa zaskrbljeno nadzira potek del iz palube. Na velikonočno nedeljo bi lahko z avtobusom šli nazaj v marino in se udeležili velikega piknika z zabavnimi igricami, a trmarimo in si pečene ovce in pujse zimproviziramo sami na obali.

Barnacle Bill and Asante crews are also staying in Elounda bay. We organised our own Easter barbecue.

There were salads, too.

Z Gudrun v brakični vodici, ki priteka v vogalu, opraviva še malo žehto. Ronja in Brok glodata kosti in mlaskata krompirjevo solato, ker je Brok pametno pomočil gobec v nepremišljeno postavljeno skledo. Kapitan je zadovoljen in pripravljen na odhod.

Last minute washing.

And rest of the Habibi crew is content and ready to start passages in the morning.

5. aprila zjutraj nama zakličejo sosedi»Veselo motoriranje!« in Habibin kljun se obrne proti vzhodu Krete. Nepričakovano je nato vetra dovolj, da jadramo vsaj pol poti, morje v prehodu med Kreto in Kasosom pa ne razmetano, po čemer je namreč znano. No, tako ali tako plujemo malo severno. Sidranje si izberemo na južni strani malega otoka Armathia. Je že noč, precej plitvin, kartografija z GPS premalo natančna in da ni nesreče, nam močno pomaga radar. Sicer je sidrišče prijetno, a v močnejših severnjakih premalo varno. Na jutranjem sprehodu občudujemo nekdanje kamnolome marmorja.

Kounoupia island had marble quarries.

Nekje preberemo, da je na drugi strani otoka prečudovita bela marmorna plaža (torej iz marmornega drobirja), a ko jo dosežemo, smo razočarani. Saj fino, a ni nič bolj bela od tiste, pred katero smo zasidrani.

The so-called Marble beach was not so white as we expected. But it was a nice mornig walk anyway.

Sledi jadranje dobrih 30 milj ob celotni dolžini otoka Karpathos na njegov severni konec, kjer je priročen zelo zavarovan zaliv Tristoma. Bočni valovi se vzdigujejo in Malan podleže slabosti čisto na koncu, ko pospravlja glavno jadro. Vhod v zaliv je grozljivo ozek. V njem valovi in se peni, na desni steni občasno špricne 5 metrov visoko. Gregor poveča obrate, se trdno prime volan, Malan ročaje, požreva slino in v eni minuti sva popolnoma mokra na varnem v laguni.  Ufff, tole je bilo pa bolj podobno spustu po Soči kot jadranju, se debelo gledava. Zabava pa še ni končana. Valovi se na ustju resda ustavijo, a veter ne. Naslednja dva dni ta še ojača in se uklanja tako, da barko veselo pritiska ob obalo. K sreči je dno blatno in zelo dobro drži.

Tristoma bay on north of Karpathos. Seems very sheltered but very difficult to get into in moderate W-N (crashing waves) impossible to get out in such conditions, howling winds pushing you to the shore, no VHF or GPS signals...

Priprosimo komurkoli že, da je sidrna veriga še zdrava, pa nastavimo alarme, malo dežuramo, še obisk obale z gumenjakom je podvig (brez izvenkrmnega motorčka ne bi šlo, vsekakor pa si čisto moker.) Počutiva se kot v mišolovki – dokler butajo taki valovi, zaliva ne moreš več zapustiti, VHF in GSM signala ni, kaj če nam zmanjka vode…? No, tretji dan se je Gregor podal na pohod v hribe, da je na nekem sedlu ujel GSM signal in doklical Urško na Kreto, ki nam je potem recitirala vremenske napovedi (Hvala Urška!). Malan pa je tačas usposobila Navtex, ki je ulovil sicer dokaj razdelano napoved, a seže le 24 ur vnaprej.

V petek se je veter toliko pomiril, da smo se upali Habibi pustiti samo in opravili lep pohod po markiranih poteh. Precej gorsko vzdušje je tu. Cel severni del Karpathosa in še zraven ležeči otok Saria (med njima je ozek in zanimiv prehod) sta zaščitena v okviru sistema Natura 2000. Vse smeti v opuščeni vasi Tristoma vzdušje sicer kvarijo, a gre za priznati, da so se vsaj potrudili s pohodnimi potmi. Kot običajno v Grčiji se je očitno tudi ta tabla zamerila nekomu s šibrovko.

We were surprised to find this a bit dusty and bulleted sign that North Karpathos and Saria are Natura 2000 protected zones.

Once you ignore all the garbage in almost deserted Tristoma village, there are some good walking paths to enjoy.

Bay before passage between Saria and Karpathos.

Master found a well much to Ronja's joy.

On a calmer day some boats started to come to this special place. We climbed even further up the hills to get the GPS signal, call Urška ang get her to look at the weather forecasts - when will we be able to leave!

V vasi smo videli tri duše, pa nismo sigurni, ali so tu večino leta ali le sedaj za velikonočne praznike. Vsekakor si je nekdo lepo obnovil hiško, na kateri so naju impresionirala izrezljana vrata s čudovitim tolkačem.

If somebody would clean all the garbage, the Tristoma village could be a very romantic spot.

A special doorknob on single lovely renovated house.

V soboto navsezgodaj zapustimo zaliv skozi prehod, ki je zdaj smešno miren, in se podamo ob obali do točke, kjer imamo vidne antene za GPRS signal.

Leaving Tristoma on a calm day. In "normally" rough seas the narrow entry here was more like white water rafting!

Dobro uro krožimo, da se na računalniku prepričamo, da je prilika, da se odpravimo do Astipeleje. Ne kaže, da bi kmalu zapihal zmeren južni ali vzhodni veter,, ki bi nas moral postisniti gor pravzaprav je vse zaradi potujočih ciklonov precej nestabilno. A ta dan kot kaže, bodo valovi in vetrovi še najbolj pomirjeni, zato se lahko vsaj opravimo dolgo pasažo na severozahod z motorjem. Proti koncu dneva nam blag vzhodnik celo pomaga na glavno jadro. Še za dneva vržemo sidro v idiličnem zalivčku otočka Kounoupia tik pod Astipalaio.

Kounoupia island. Unfortunatelly with coming strong NW there won't be enough shelter. Astypalaia in the background.

Drugi dan se prestavimo v bolj zaščiten zaliv Maltezana. Ime je dobil po gusarjih, ki so tu menda imeli bazo njega dni. Klasično grško nama ni nič všeč. Par zaprašenih tavern, nedokončane novogradnje, zapuščeni rjaveči ostanki avtomobilov… Na levi imamo pogled na zanimivo horo par kilometrov stran, kamor se bomo odpravili, ko se NW pomiri.

View to Astypalaia Chora and fort from Maltezana anchorage.

Zraven pogled obstane na kotičku zelenja in urejenem počitniškem naselju, a kaj ko je tik zraven »farma« s kolibami, zarjavelimi ograjami in smetmi.

If some spots around Maltezana bay seem nice...

...they are quickly spoiled by typical "farms" - shacks, garbage, rusty fences. We have no desire for going onshore. True, there are no gusts in bay and there is excellent 3G signal. But bottom does not hold at all, we were only "lucky" to catch a very heavy chain on the bottom. How we'll get the enchor up tommorow remains to be seen.

No ja, ker je otok pred nami nizek, vsaj ni sunkov vetra in internet dela z redko dano hitrostjo. Dva dni bomo že prevedrili, je pa Ronja ob sprehode. In še zadnja nejevolja – Heiklov pilot trdi, da dno dobro drži. Na, mi smo pa sidro vlekli in vlekli, se premaknili, vlekli in vlekli, nakar se je sunkovito ustavilo. Oho, morda smo zapeli kak kamen. Imava navado, da sidro vedno pogledava, kako se je zakopalo. Ker je trenutno malo mrzlo za plavanje, sva  potem odveslala z gumenjakom in pomočila v vodo samo glavo z masko. Aha, ujeli smo ogromno ladijsko verigo! Morda so mislili na njo navezati boje? Vsekakor nas bo sidro zdaj nepremično držalo, kako ga bomo jutri vzdignili, pa je druga pesem. V najslabšem primeru  se bo Gregor prelevil iz kapitana v potapljača na dah.


Responses

  1. Živjo!

    Berem vajin blog, zanimiva pot.

    Ker poznam te vode…..v Astipalei (pod Horo) imata kar dobro zaščiten pomol za privez (lani je bil še brezplačen). Na Santoriniju pa je (poleg brezvezne marine) po moje samo en zaliv na južnem delu primeren za sidranje. Sidro sicer drži, je pa precej nemirno zaradi valov. Ker bosta šla ravno mimo, za ogled priporočam Anafi (lušna Hora). Sidro v redu drži v “kvazizalivčku”, je pa zopet nemirno zaradi valov.

    • Zdravo!
      Hvala za komentar. V Skalo na Astipeleji sva šla za en dan, da sva si jo ogledala (kar lepo). Se niti nisva vezala na pristan (le zakaj bi pes bil v stalni skušnjavi, da naredi masaker med lokalno mačjo populacijo) ampak kar vrgla sidro pred plažo. Zjutraj, ko so ribiči šli, pa sva pristala za pol ure v kot, da sva natočila vodo, ki se jo da do tja potegniti. En ribiški čoln je na sredini pristana potegnil muring kakih 50 metrov tik pod površjem vode, zelo nevarno… Imajo nove stebričke za elektriko in vodo, a ne delajo, pol jih pa je tudi razbitih, kot kaže od zimskih južnih viharjev.
      Na Anafiju se ni dalo ustavljati, saj so bili valovi z juga, sva bila pa impresionirana nad ogromno pečino.
      Zdaj sva v marini na Santoriniju. Pravzaprav to ni bilo mišljeno ampak sva računala na boje na severnem delu otoka , samo sva bila včeraj že prepozna. Pravzaprav ta marina ni slaba, razen da malo nasedavaš v vhodu😉 Voda in elektrika je, pa kot kaže bo to izven sezone še celo zastonj. Zraven je fina osamljena črna plaža z belimi pečinami za sprehode. Vsekakor pa še zaplujemo v kaldero, sidro se da vreči na Nea Kameni (vulkanček na sredini) in potem naj bi bilo tistih 8 boj pred Ammoudijem. Bomo poročali!

      Lep pozdrav v Slovenijo!
      Malan

  2. Malan,
    občasno pogledamo vašo spletno stran, da vidimo, kje in kaj se z vami dogaja. Vedno nekaj.
    Današnjega dneva je sicer že skoraj konec, vendar, draga Malan- vse najboljše! Upam, da si si danes privoščila kaj posebnega (verjetno je na tem potovanju vsak dan poseben).
    Lep pozdrav – Jelka, Ježa, Pia, (da o Leri sploh ne govorimo)


Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s

Kategorije

%d bloggers like this: