Posted by: malanstrbenc | 16/03/2010

Na V Z J Krete /East West South of Kriti

Gotrys

Zimsko obdobje se počasi končuje. Kepali se nismo. Pravzaprav je letos presenetljivo malo snega po gorah Krete. Raziskovanje Krete ni najbolj enostavno. Otok je velik, ceste pa tako tako. Po zemljevidu sodeč se skoraj vzdolž celotne severne obale vije avtocesta, ki povezuje večja mesta Hanijo, Retimnon, Heraklion, Agios Nikolaos in Sitijo. V resnici je to enopasovnica s širokim odstavnim pasom (ki ga Grški vozniki tretirajo kot vozni pas in te neusmiljeno rinejo nanj), včasih še tega zmanjka (pri Maliji se moraš voziti čez središče mesta), proti Sitiji se šele gradi itd. Nekatere ceste čez hribe so sicer dobre, a hudo ovinkaste. Vožnja za avtom in naše lokacije na vzhod traja pol dneva, na zahod cel dan. Južna obala je še bolj razbita in jo povezati v enoten izlet praktično ni mogoče.Vodnih povezav izven glavne turistične sezone ni. Pretežno v sliki sledijo vtisi oddaljenih lokacij.

The time for exploring Crete is almost ower. We did not ski but neither did we swam on exotic beaches. Driving on Crete is slow going and the island huge. In photos below we’ll try to give you impression what can be seen on the long trips. If you wish to explore Crete on your own we suggest moving about – you can’t expect to be stationed somewhere and do daily trips.

Na vzhodni obali Krete je najbolj znamenita turistična točka plaža Vai. Celo izven sezone se je po njej sprehajal kak izletnik (poleg nas seveda). Peščenih plaž je po Kreti sicer veliko, a nobena ne daje takega tropskega vtisa…zaradi palm. Gre za cel gozd palm v ozadju obale, ki je zelo zaščiten. Palma je avtohtona (v Evropi sta prisotni le dve vrsti)  Phoenix theophrasti. V manjših količinah raste na še nekaterih drugih lokacijah na Kreti, maloštevilnih Kikladih, 10 primerkov blizu Epidavra na Peloponezu in malo po turški obali.

Vai beach - home to biggest groove of Europe's indigenous palm Phoenix theoprasti

Druga znamenitost je minojska palača Zakros. Izven sezone zaprto za oglede… Z Ronjo sva se sprehodili skozi sotesko Zakros. Pravijo ji tudi soteska mrtvih – luknje v prepadnih stenah so Minojci morda uporabljali za grobove.

Zakros gorge - or the Valley of the dead. Minoans might used it as burial grounds. In the outlet of gorge near the cost there is fourth Cretan Minoan palace.

Preostanek vožnje po vzhodu je postregel s kontrasti – veliko pustinje, vmes pa veliko  oljčnih nasadov. Pretežno mladih. Očitno nekdo (EU?!) zelo sponzorira širjenje oljarstva, ki je tako ali tako prisotno za vsakim ovinkom.

Extensive new olive grooves on Esat coast of Crete.

Bil je sicer oblačen dan…na obzorju so se vedno nekje sukali veliki vetrni generatorji. Vsaj 4 velike vetrne farme so na Kreti – menda imajo elektrike celo preveč. Kar jih ne moti, da ne bi dobili sredstva še za postavitev sončnih elektrarn…in še vedno generirali na nafto (jugovzhodna obala).

Note the windfarm on the far ridge. There are at least 4 big on Crete. We are told the island actually has a surplus of energy.

Južno obalo bi zaznamovala z eno ključno besedo – rastlinjaki. Kjer je vsaj malo ravnega terena, tam se bohoti polivinil. Očitno dejavnost prinaša precej bogastva (vozni park, kič na hišah, založenost lokalnih trgovin). Okusnih paradižnikov pa vseeno ne dobimo.

Every flattish space of south coast is covered with greenhouses. This is specially evident around Ierapetra (note the white stuff).

Kjer pa ni ravnega terena, kraljujejo soteske. Najbolj divje so na jugu gorskega masiva Lefka Ori (Bele gore), zato tam tudi ni povezujoče ceste. Poleti sicer vozijo ladjice, sedaj pa ne, kar nam je pohode v tem delu praktično onemogočilo. Soteske so označene na še tako butastih zemljevidih Krete, dejansko pa so tudi ena boljših atrakcij otoka.

The kingdom of gorges- south of Lefka Ori mountain massiv there is no road connection. There are boats...but only in season.

Ker je bil napovedan močan veter, se najprej nisva zapodila v gorsko sotesko Samaria, ampak blizu ležečo Agia Irini. Po celem dnevu vožnje sva morala najprej kje prespati. Postaviva šotor ob cesti blizu vasi Sougia. Miru ni bilo – do polnoči so se vozili avtomobili (le kam?), ob dveh ponoči je začel tuliti nek pes, ob 4 zvoniti koze. Brez koz tudi ni šlo v soteski, torej mora biti Ronja konstantno na vrvici. En kozji dojenček je bil malo neorientiran in sem ga lahko pograbila. Crkljanja ni nič zameril, saj je malo kasneje zopet rinil proti naši gruči, njegova mama pa zadaj prestrašeno blejala “Ne tja, butl”.

Nobody will probably stop you wild camping, esp out o season. It is not easy to find nice spots, though.

Agia Irini gorge was nice, but not without goats (Ronja can't be loose). This baby didn't mind the cuddling.

Po končanem pohodu sva se pozno popoldan zapeljala na plato Omalos in “vrgla uč” v sotesko Samaria. V sezoni vozijo v ta narodni park horde izletnikov, ki opravijo spust 1200 metrov in 13 kilometrov v dolžino po urejeni in nadzorovani poti, na dnu jih z ladjami vrnejo spet do cestnih povezav. “Pozimi” je soteska uradno zaprta, a varuhi naj bi te menda vseeno spustili, če so vremenske razmere ugodne (ni preveč vode) oz. možno je prehoditi zgornji, strmi del, in se vrniti. Že nad pogledom s parkirišča sva bila očarana. Tudi vonj je bil pravi, gorski!

Xyloscalo - entry to Samaria park and gorge. Mt. Gigilos at background. It smelled like home...

Mimo koče varnostnikov (niso se zmenili) sva v sandalih odcopotala prvih nekaj ovinkov Xyloscale (“lesenega stopnišča”). Ah in oh. Lepooo.

View into Samaria gorge...

...from the first few turns of beginning of path.

Tu pa hočeva hoditi. Zjutraj, če bo vreme ok! Zato sva se odločila prespati na platoju, hotelčki so odprti. Soba je bila zadovoljiva, zakurjena, Ronja je lahko šla noter, 40 €. Hrana je bila zanič.

We rented a room on Omalo plateau. Was warm, reasonably priced (40E) food sucked and in the morning we were in sandstorm - sadly no walking in Samaria

Ponoči naju je budil orkanski veter. Zjutraj se ni videlo pol kilometra daleč. Zajela nas je peščena nevihta. Z dolgim nosom sva se vozila 4 ure “domov”.

Hania je drugo največje mesto na Kreti. In  najlepše. In bila sva razočarana. Razen dveh ulic…Hania, mešanica otomanske in beneške arhitekture, bi bila čudovita, če…bi bila kje drugje kot na Kreti. Vse renovacije so instantne, na hitro in napol za naslednjo turistično sezono. Kar je turškega, pustijo propadati. Žalostno.

There are about two nice streets in Chania old quarter.

Chania (Hanya) used to be important Turkish and Venetian town. Sadly the Ottoman architecture is left to fall apart.

Kot rečeno, za svoje religiozne objekte pa hitro dajo veliko denarja. Vozeč se južno od ravnine Mesara (tudi Messara) padem na popolnoma novo asfaltirano cesto. Vodi do odmaknjenega samostana Odigitria. Res, od daleč je bil videti prav simpatičen. Poleti služijo s turisti.

Religion is very popularised. There was completely new road to remote Odigitrias monastery.

Sicer pa so od začetka menihi tu šli samotarstvo. Soteska pod samostanom se imenuje Agiofarango (soteska svetnikov). Najbolj sveto luknjo so zazidali v cerkvico in cerkvico razširili v cerkev. Od samostana dve uri hoje do nje, pa še nadaljnjih 5 minut do super plaže med pečinami. Človeka prime, da bi bil še on samotar za kak teden. Za hrano so vedno na voljo koze…

Church in Agiofarango (gorge of saints) in front of the most holy cave. Gorge was full of hermit monks some time ago?

Remote Agiofarango beach.

Osamljenih plaž je še veliko. Obstaja tudi vodniček  “Most beautiful beaches of Crete”, če bi koga to zamikalo v sezoni. Velika obala pri Kalo Limeni pa je žal pokvarjena s črpalno postajo za nafto – na desni strani slike vidite čakajoče tankerje.

Big remote beach of Kalo Limeni is spoilt by tankers traffic.

Nekako na sredini otoka, južno in jugozahodno od Herakliona se nahaja velika dolina- planjava Mesara. Te dni je že vsa zelena in cvetoča, s prvimi znaki prihajajočih turistov. No, menda se je tudi precej tujcev, predvsem Nemcev naselilo tu. Mesara je mogla biti poljedelsko središče že v času Minojcev. Palača Knosos ni locirana daleč stran, prav nad samo ravnino pa bedi palača Phaistos. Pozicija naselbine je idealna, na gričku z razgledom vse naokoli. Morska obala je tudi relativno blizu. Po velikosti Phaistos ni mogel zaostajati kaj dosti za Knososom, danes ju loči stopnja restavratorskih del – Phaistos ni nič pobarvan, renkonstruirani pa so tudi samo temelji stebrov. Naselbina se je razvijala tudi še naprej v mikenskem in helenističnem obdobju.

Phaistos - grand staircase was main entrance to palace.

The grandness of royal rooms / temples is left to your imagination

Passage to central court

Na istem gričku malo nižje in proti zahodu je še manjša minojska palača t.i. Agia Triada. Nekateri jo imenujejo poletna palača (torej bi spadala pod Phaistos), menda pa ni nobenih zgodovinskih zapisov o njej – zato so jo tudi poimenovali zgolj po bližnji cerkvici. Kar dela palačo enkratno, so najdbe  čudovito poslikanih predmetov (v muzeju v Heraklionu). Lahko sicer kupiš kombinirano vstopnico s Phaistosom, a z Ronjo sva temelje naselja zgolj ošinili od zgoraj preko ograje.

Smaller minoan settlement nearby Phaistos (on the same hill above the Mesara plain): Agia Triada

Rimljani so opustili prakso centra na griču in postavili naselje v dolini blizu manjših predhodnih naselij kakih 50 let pred začetkom našega štetja. Kmalu je Gortys postal pomembno mesto, pravzaprav upravno središče velike province Krete in Cyrenaice (Severne Afrike). Najbolj ohranjena je cerkev s konca zlate dobe mesta.

Romas put their most important settlement, Gortys (Gortyn/a) on the bottom of plain. Church of St. Titus (6. cent) behind remains of agora.

Ob teatru ali odeonu so rekonstruirali del hodnika in vanj namestili najboljšo najdbo: marmorne plošče z vklesanim “Gortysovim zakonikom).Na gričku zadaj so ostanki Akropole. Naj bi bilo možnjo zlesti do nje, a sva z Ronjo sredi preko glave segajočih rož obupali.

Most known site from Gotrys is reconstruction behind Odeon with marble plates with great inscription - the Law of Gortys. On the hill behind remains of Acropolis are seen.

Večino starega mesta sicer leži južno od ograjenega območja, kjer pobirajo vstopnino. Pri sprehodu med oljkami naletiš na številne kamne, ostanke stebrov in obokov… Kar spominja na templje, pretorije, teatre itd. pa je še “v delu” in javnosti nedostopno.

Olive tree claimed one Roman coloumn.

Most of Roman remains are however scattered among olive grooves and unaccessible to public.

Verjetno pristanišče za te antične naselbine je bil zalivček Matala. Matala pa je postala znana v času razmaha hipijev in bila (po besedah jadralke z marine Linde) grozljivo natrpana v osemdesetih. V skalni steni severno od plaže so številne luknje…

Arriving to Matala we were surprised by the number of tourists already there (mid March)

The famous rock face of Matala with holes in.

Kaverne v peščenjak so verjetno izklesali v 1. stoletju za rimljansko nekropolo. Kasneje so v njih začeli prebivati zgodnji kristjani. Še kasneje verjetno pastirji in nazadnje hipiji. Danes je območje zavarovano z žičnato ograjo (poleti se verjetno pobira tudi vstopnina). Če si kak zapoznel hipi želi še vedno na divje kempirati v jami, se mora podati v okolico – npr. čez grič proti “rdeči plaži”, kjer so v bližini še vedno luknje. Ali pa enostavno na kako drugo oddaljeno lokacijo, kjer so do plaže pride le peš, ni pa dovolj lepa, da bi nanjo vozili dnevni izleti z ladjico).

Caverns were frst dug for Roman Necropolis. Later early Cristians lived in them and latest the hippies.

If you are staying in Matala but want to have more quiet beach experience they reccomend to climb over the hill and head for the "red beach".


Responses

  1. Ola popotniki!

    Kako ste? Verjetno že na super toplem :o)
    Tukaj se pomald počasi prebuja.
    Pozdravlja vas IAHE, ki ravno premelava kako dolgo vas že ni in sprašujke kdaj pridete??
    Lp,

    valentina

  2. Aha, zato se mi je tako kolcalo pred par dnevi, me je IAHE pri jutranjem kofetu opravljal!? Res je, smo kar na toplem in spet na morju. Z nevšečnostmi in neprijetnostmi vred…trenutno pa v lepem mirnem dišečem zalivčku pri otočku Astipeleja.
    Ni nas pa že eno leto in en teden😉 Zanimivo, se mi sploh ne zdi tokoli. Stisnili bomo še pomlad, preiskali Ciklade, potem se mi pa že zelo kolca po belih slovenskih gorah. In travi in hostah…da ne rečem, da prijatelji in mame že težijo, da naj se kaj prikažemo🙂
    Pozdravi naokoli!
    Malan

  3. Popotnika, še uživajta :o)
    Ni blo šimfanja (vsaj ne ko sem bila jaz zraven), bolj smo ugibali ali je že leto okoli ali ne :o) Matjaž je bil najbolj natančen (kot vedno najrž, hehehe).
    Lepo da se poleti kaj vidimo! Do takrat pa še velikooo prijetnih gusarskih in drugačnih dogodivščin :o)


Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s

Kategorije

%d bloggers like this: