Posted by: malanstrbenc | 24/02/2010

Izlet v Heraklion / A trip to Heraklion

Heraklion je glavno mesto Krete. Če ga na hitro ošinemo, je veliko mesto, brez romantičnega središča ali podobnega. Zato Habibijevci tam kaj dosti nimamo iskati. Vseeno smo se podali na izlet v Knosos, ki je v predmestju Herakliona. V nedeljo, saj je izven glavne turistične sezone arheološko najdišče možno obiskati zastonj, enako pa je brez vstopnine v nedeljo tudi muzej v mestu. Najbolj znana naselbina s palačo skrivnostnih Minojcev je tudi najbolj kontroverzna. Je edino arheološko najdišče v Grčiji, kjer obiskovalec lahko dobi nek pravi estetski občutek, kako je verjetno bilo.

Habibi crew is not keen on discovering big cities. Therefore the capital of Crete, Heraklion would not be or call of choice wouldn’t it held the best archaeological site – Knossos palace. Although being much criticised, we really liked the site and got a fairly good impression how the impressive complex once looked like. After strolling this labyrinth it is worth to see the most known Minoan artefacts in the Archeological museum in the town. Museum proper is being renovated for years but a small collection is put on display in one temporary room. Off season both sites are free of charge on Sundays, but open only in the mornings. Also other important Minoan sites are kind of impossible to visit in the afternoons (Zakros and Malia palaces, town of Gotrys) so I can’t comment on them, yet.  But we have stumbled upon smaller, unfenced sites. Especially we liked the Kastro above Kavousi. It was a part of great walk, most of it on trails used way back in Minoan times. Other thing you can do near Heraklion is pay a visit to Cretaquarium. It is well made and even if entry is a bit pricy, we were happy to see all these fish which became so rare in the Greek seas.

West entry to Knossos palace. It was warm, birds were singing and not a lot of tourists about.

Da je v Knososu mogoče videti “kaj več” gre zahvala obsežnemu restavriranju delov palače, ki jih je začel Sir Artur Evans. Njegove metode dela pa so sprožile tako močne kritike v strokovnih krogih, da danes tudi v vsakem običajnem turističnem vodniku piše, da stebri, ploščadi in poslikave odražajo zgolj Evansovo domišljijo, kako bi lahko bilo, nihče pa v resnici ne ve, kako je celotni kompleks zgledal, razen, da je bil res velik in impresiven. Betonska nadgradnja naj bi uničevala originalne dele. Ker je tako mnenje tako razširjeno, so nama tudi kolegi iz marine govorili, da ne bova nič zamudila, če Knososa ne vidiva, saj je pravzaprav »grd«. S tem se pač nikakor ne bova strinjala.

South side of Knossos - here the building was likely 4 storeys high.

Tačas, ko je Ronja dremala v avtu, sva prehodila območje palače, sijal je sonček, v borovcih in cipresah so imeli ptički pevsko tekmovanje in čeprav…se beton lušči in v nekatere poslikane sobane ne moreš vstopiti, sva dobila dober občutek o mogočnosti kraja in razvitosti te zanimive skrivnostne kulture.

Replica of "Prince of the lilies" fresco.

Ne glede na  arheološke spore je jasno, da so imeli Minojci visoko razvit čut za estetiko, menda pa so bili tudi zelo miroljubni. Mimogrede – pojem labirinta izhaja iz Knososa. Po legendi ga je Dedal zgradil pod palačo in v njem je strašil minotaver…verjetno pa je labirint predstavljala kar palača sama, z vsemi svojimi sobami, nadstropji in hodniki, ki so rastli po potrebi. Še v tem, kar je ostalo, se na trenutke ne znajdeš.

One of the visions of Knossos palace.

Queen's megaron with the famous dolphins (entry barred at the moment).

Throne room or more likely a shrine.

Charging bull fresco at the North entrance

Več od Minojcih preberite recimo na Wikipediji v slovenščini, še več pa v angleščini. Veliko so o njej povedali tudi v dokumentarnem filmu o teoriji propada Atlantide, ki si ga lahko v petih delih najdete na YouTube (povezava na prvi del).

So called Theathre, entry from NW.

Po ogledu Knosoške palače je smiselno preleteti še bogate arheološke zbirke v muzeju. Žal arheološki muzej že leta in leta obnavljajo. K sreči so najpomembnejše oz. najbolj znane artefakte premestili v začasno sobo.  Ronja je še malo počakala v avtu, da sva gospodarja tiščala nosove k šipam in v živo videla najbolj znane stvarce, ki so nama že bile znane iz fotografij v knjigah.

The original Prince of lilies fresco restored in museum.

Beautiful ornaments on pottery.

Best fresco in my opinion. Leap over bull...

Votive figurines or vases...note the athletes on bull's horns!

Royal board game found in Knossos.

Nice votive figurines.

This beautiful bull's head was vessel for ritual wines.

Amazing Paestos disc with undeciphered writing. From one side...

And from the other side.

Poleti parkirišča seveda niso tako prazna in zastonj kot pa zdaj, februarja. Zraven sva v beneškem obzidju v renoviranih vratih Sv. Jurija naletela na čisto simpatično razstavo kovinskih plastik.

Near the parking place (empty off season) there was St. George gate in Venetian walls with interesting metal art exhibition.

Ronjo smo spustili iz avta za sprehod do stare beneške trdnjave ob beneškem pristanišču. Ker je bila nedelja, se je sprehajalo tudi veliko domačinov, pa nam je malo kvarilo sproščenost. Čudili smo se tudi, kako da v pristanu tako zelo valovi ob mirnem morju.

Old Venetian fortress guards entry to Venetian port in Heraklion harbour.

Na poti domov smo se bali, kako se bomo lahko peljali skozi zaselek Malia. Hitra cesta med Heraklionom in Ag. Nikolaosom je namreč malo prekinjena, pa se moraš voziti čez kaotično turistično središče Malije. In to nedeljo je bila pustna nedelja. K sreči so za obvoz poskrbeli varnostniki in pri vožnji čez oljčne gaje in nasade sem oprezala za Malijsko palačo. To arheološko najdišče naj bi bilo le malo obiskano, a po površini ne dosti manjše od Knososa. Tabel med polji  nisem opazila, zato ni čudno, da jo malokdo obišče. Verjetno pa popoldan tudi več ne bi mogli vstopiti. Podobno je veljalo za palačo Zakros na skrajnem vzhodnem robu Krete. Bila sva v bližini, a je niti ni enostavno najti niti se je ni možno ogledati popoldan.

Gournia - minoan settlement near Ag. Nikolaos.

Po Kreti je posejanih še veliko minojskih ostalin. Večje naselje Gournia je odkopano blizu Ag. Nikolaosa. Najlepše se vidijo zgoščeni temelji hišk in ulice z mimo brzeče hitre ceste. Kraj je bil verjetno pomembno obmestno trgovsko središče z majhno »palačo« oz. večjo hišo lokalnega veljaka ali upravnika na sredini.  Manjše najdbe niso niti zavarovane z ograjo, seveda tudi ne obrazložene s kakšnimi tablami. Zavarovan pa tudi ni Kastro nad Kavousijem. Do njega se potrudi le malo ljudi (mi smo prehodili 700 m višinske razlike). Šlo je za močno strnjeno naselje na izrazitem skalnatem vršacu. Pobočja okoli so še danes vidno terasirana, čeprav pridelkov že davno ni več. Najdišče je vzorno opremljeno s tablami, čeprav govorice pravijo, da so razlage zopet privlečene za lase.

Minoan settlement Kastro was built on impressive spot.

Many houses were found here.

S Kastra je lep pogled na okolico, na griču spodaj pa so nedavno odkopali še eno minojsko naselje in ga poimenovali Azoria. Gotovo sta bili naselbini v povezavi in nekateri zato govorijo o Spodnjem in Zgornjem Kastru.

View from Kastro - middle right there was another settlement on hill (Azoria or Lower Kastro). Middle left is a village Kavousi.

Na mestu Ag. Nikolaosa menda niso našli resnih minojskih naselbin (gotovo jih je prekrila Rimljanska doba), je pa bilo pomembno pristanišče v času Dorijcev. Njihovo mesto, Lato, se je utrdilo na vzpetini v ozadju.

Lato is a nice archeological site near Ag. Nikolaos. Perhaps a settlement was here in minoan time but the present buildings belonged to Doric city-state.

V popoldanskih urah ali tistih dneh, ko pač deklice za vstopnino ni, se je možno prekobacati čez ograjo in ostaline ogledati skupaj s psom. Sicer je na splošno vstop štirinožnim prijateljem Grkom nezaslišan. Če pa se po ostalinah sprehajajo potepuški psi in mačke, pa še koze za povrh, jih pa očitno ne moti.

Ob drugi priliki sva blizu Herakliona obiskala akvarij Cretaquarium. Kljub rahlo zasoljeni vstopnini je bil to prijetno preživet popoldan. Akvarij je za grške razmere zelo vzorno urejen, določeni ribji primerki pa spoštovanja vredni. Ogled priporočava, saj take količine rib pri plavanju po grških zalivih ne moreš videti.

On another occasion we drove near to Heraklion to visit Cretaquarium. We do reccomend it.

Cuttlefish

In Slovenian we call them Sea dogs. Highly endagered creatures.


Responses

  1. Ves zakaj so jezni na kulturne pse, ker potepuski psi in macke pac ne raztrgajo cloveka, tako kot v Ljubljani.

  2. Hja, po tej tvoji logiki bi morali vstop prepovedati v prvi vrsti ljudem. Saj veš; človek sočloveku največji volk.

  3. Imas skoraj popolnoma prav.

  4. Oj,vedno ko berem te vrstice,pozabim vprasat,kako je kaj s tvojo oljko?Meni sta zrastli dve,ampak jima bo posodica kmalu premajhna,zato bom imela tezave s presajanjem.Kako?:)

    • Oj, oljkice pa ni več. Že lani je šla… Saj smo jo prestavljali in čuvali, ampak kombinacija močnega sonca in vetra je bila očitno prehuda. Po 8 listkih se je ustavila in nato posušila,žal. Tudi bazilike in timijani se niso obdržali – enostavno majhna jadrnica ni mesto za lončke.
      Poglej s te strani – mi imamo tu oljke povsod naokoli (ampak res jih je ogroomno) pa nas zdaj to povezuje, da je “izpostava” te klime tudi v Polzeli in Gotovljah.


Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s

Kategorije

%d bloggers like this: