Posted by: malanstrbenc | 03/01/2010

Pohodi po Kreti / Walking trips in Krete

Že nekaj časa “stanujemo” v marini na Kreti. Skupnost na barkah živečih čudakov organizira več aktivnosti, med njimi je tudi razgibavanje v obliki pohodniških izletov. Nekateri so bolj, nekateri manj posrečeni. Po navadi so ob četrtkih in po navadi najamemo avtomobile, da se lahko pripeljemo do izhodišča. Kakšen četrtek Habibi tudi štrajka, saj se nam ne ljubi vedno “spotikati” za gručo ostalih. Kakšen izlet najdemo tudi sami, sploh tiste dni, ko smo na vrsti za najetega VW Pola. In Ronja je grozno srečna, če lahko občasno leta prosto – moramo pa biti stalno pozorni zaradi množice koz in ovc.

One of the good things joining the liveaboard community in Ag. Nikolaos are Thursday’s walks. Some are more interesting than the others and some we do on our own on other days. What we figured out so far is that the gorges are the best part of walking in Crete. Tops of mountains are a bit boring. Plenty of goats and sheep around means we have to keep Ronja on leash most of the time, unfortunatelly. Prvi izlet s skupino se je pričel v vasi Kavousi. Podali smo se čez oljčne nasade mimo kozjih farm v majhen kanjonček do plaže.

Our first walk with the group - from Kavousi to this "beach"

Nekateri norci so tam plavali (Angležinji, ki plavata še sedaj, januarja, in Slovenci), nato smo korakali po drugi strani kanjončka ven, se spotikali čez bodičevje in poiskali neoznačeno in verjetno neimenovano kraško jamo. Preplašili malo netopirjev, nato malicali pred vhodom, pa po ovinku nazaj mimo majhne neimenovane minojske ruševine.

The search for a noname cave

Crete is full of limestone caves

Nato sva nabavila knjižico tu živeče Ann (Circular walks and gorges in east Crete) in se podala na izlet št. 14, ker se ni bilo treba peljati daleč. “Starodavne poti nad Kritso”. Žal je bilo tistih starodavnih poti bolj malo, veliko se je hodilo po cesti in deloma tudi čez izredno grdo naselje Kritsa. Na najvišji točki izleta sva ob cesti opazila tablo z zemljevidom in oznakami, jo poslikala in tako dobila nekaj idej za boljše izlete nad Kritso.

Walk "ancient paths above Kritsa". This photo was taken on the best part of it, otherwise it was not so nice one.

Naslednjič, ko sva imela avto, je bilo napovedano zelo lepo vreme – juhu, pojdimo čimvišje. Če gledaš iz marine na vzhod, se pnejo razgibane gore. Na natančnem cestnem zemljevidu (natančnih topografskih zemljevidov teh koncev ne moreš dobiti) je bilo videti, da na enega izmed vrhov vodi “obvoz” evropske pešpoti E4, ki sicer prečka celo Kreto. Za vsak slučaj teren preveriva na Google Earth – in je videti sumljivo pusto. Nižje od tega pa je opaziva sotesko in ob njej razločno pešpot. Skleneva, da bova malo raziskala. Ko se pripeljeva v vas Kavousi, ugotoviva, da se soteska začne že tik nad vasjo, ob njej pa vije stara tlakovana pot. V Annini knjigi je tu začetek izleta št. 6. Če začnemo tu, bo izlet bogatejši za 300 višinskih metrov.

Up the donkey trail from Kavousi

Hitro se vzpnemo po poti, potem moramo narediti rahel spust po makadamski cesti. Ob nas se ustavi poltovornjaček in prijazen Kretanec naju pobara od kod in kam, razloži, da gre na svojo »kmetijo« v hribih, naj kaj prideva na raki in vino, zaenkrat pa zgolj tole. In nama vsili vrečko domačih jabolk in mandarin. Kar šokirana sva nad prijaznostjo.

Most friendly local asks us where are we heading and then gives us his lunch (home apples and mandarines)

Potko, ki sva jo videla na satelitskih posnetkih nato brez problemov najdeva, začetek je na skali označen s puščico in besedo »Canyon«. Pot se ves čas vije ob starem akavduktu, ki deluje še danes, v zgornjem delu je nadomeščen s črnimi cevmi. Razgledi so fantastični in predpadni, srečava dve trupli koz, nad nami krožijo jastrebi.

We continue up along ancient aquaduct

Upper part of gorge.

Čisto pod vrhom kanjona je narejen mali mostiček, nato je treba malce poplezati, spet smo na soncu. Pridemo v opuščeno vas in do ceste. Puščice kažejo nekam naprej, po avtokarti sodeč je verjetnost, da bi lahko naredili krožno turo.

We simply loved this scenery. We later found out it is a known "Two castros walk"

Ker nisva sigurna, se vrnemo ob akvaduktu do Azorie – nedavno odkrite starodavne naselbine in tu nadaljujemo krog po Annini knjigi. Tako se sprehodimo še mimo mogočnega oljčnega drevesa, ki bi znalo biti dovolj staro, da so ga obirali še Minojci.

On the way down past the very impressive olive tree (could be 3000 years old)

Ob vrnitvi v marino navdušeno pripovedujeva somišljenikom, kaj sva odkrila, pa sva potem razočarana, ker je ta izlet menda poznan. In da, lahko se ga naredi krožnega v celoti. Zato ga bova ponovila, a ne s skupino, ampak raje s Slovenci.

Kritsa gorge - dogs had to go last because they made the stones wet.

Naslednji izlet, kjer smo se pridružili skupini, je bila soteska Kritsa. Je kratka in prisrčna – hodiš prav po dnu soteske preko zaobljenih pragov. Organizator izleta Robin je dan pred tem s sabo vzel Tonyja (ki bo organiziral izlete naslednje leto) , da sta preverila prehodnost soteske, saj smo imeli nedavno precej dežja. Iz dveh tolmunov sta na roke zmetala ven vodo in položila še malo pohodnih kamnov. Na začetku izleta pa še zabičala, naj ljudje s psmi hodimo zadnji, ker bodo pesjani zmočili skale in tako otežili poplezavanje ostalim. Ko je Robin nehal govoriti in je še trajala pozorna tišina, je Ronja na ves glas zajamrala »Jaujavuaugrrrou«. Pohodniki smo bruhnili v iskren smeh, saj je izgledalo, kot da se štirinožnica pritožuje nad direktivo. Verjetno je pa samo hotela povedati, kaj za vraga čakamo, ali ne bomo krenili? Vrnitev iz soteske po poteh po levem bregu je možna na dveh točkah in tako lahko hoja traja 3 ure ali tudi le uro in pol (na primer za otroke).

Lovely parts of Krista gorge

Ob lepem dnevu sem sklenila opraviti vzpon na najvišji vrh regije Lassithi na Kreti, ali vsaj do sedla, slabih 2000 metrov. Robin je sicer govoril o nasloku s platoja Lassithi, a meni je bolj dišal pristop iz vasi Selakano, kjer se nahaja tudi zavarovan (in turistično obiskan) gozd Selakano. Vožnja do vasice je trajala dolgo, so bili pa njeni zadnji deli slikovito dramatični.

Long scenic drive to Selakano village.

V sami vasi sva bila kar dobro zgubljena, skoraj nisva našla izhoda, oznake za E4 so bile pomanjkljive. Potem se je začel vzpon, spodnji deli gozda so borovi, na jasah stojijo čebeljnaki. V zgornjem delu so bili za gozd značilni impresivni hrasti (Quercus ilex), vendar so bile lepše gozdne družbe vidne bolj južno.

Lower part of Selakano forest with pines and beehives.

Upper pasrt with big oak trees. Path E4 is nost easy to walk on here.

Naša pot pa je postala spet običajna bodikava in spotikava, Ronja pa obsojena na povodec zaradi koz. Ko sva dosegla prvo sedlo na višini dobrih 1700 metrov sva bila razočarana nad vremenom, razgledom, plastiko in smetmi okoli pastirskega zatočišča ter vidnimi vrhovi nasploh. Dozdeva se nama, da vrhovi na Kreti ne ponujajo veliko estetike, morda zgolj, kadar so pokriti s snegom. Raje se držimo sotesk in njim podobnim sprehodom!

We were not impressed by the scenery higher up in the mountains.

Potem sva šla preverjati, kako je s tistimi potmi, ki sva jih videla na obcestni tabli nad Kritso. Vreme ni bilo najboljše, občasno je pršilo in mrzlo vleklo preko grebena. Nat potjo pa sva bila navdušena – začne se po stari monojski poti, kaj poti, cesti, ki so jo verjetno uporabljali tudi Benečani.

Above Kritsa along old minoan road.

Proti vrhu grebena dvakrat prečkamo asfaltno cesto in se ji na prelazu za kratek čas pridružimo. Ob novi tabli se posvetujeva kako dalje.

Checking where to continue (you can't get the same maps in bookshops)

There are even signs (they dissapear after a while)

Malo bolj se zavijeva v vetrovke in z dobrimi oznakami vred zgleda t.i. gorska pot obetavno. Čez slabo uro oznak ni več, spotikava se čez grobo kamenje a nadaljevanje poti je logično. Spustimo se v dolino z impresivnimi cipresami razvejanega habitusa.

In the Kritsa cypress forest

Dolina se zoži v strugo potoka, kjer enkrat ali dvakrat poplezamo. Na dnu se gozd razredči, vrnejo se oznake, prepodimo okoli 250 ovac in po makedamu odropotamo do avtomobila.

When forest finished we found sheeps again.

Kasneje sva prišla preveriti prehodnost vmesne soteske, če bi ta pohod pripravila za skupino (pa najdeva le vmesno povezovalno pot). Sanjava tudi o obetavno izgledajočem nadaljevenju gorske poti proti vasi Tapes, pa naju John razsvetli, da je to tako ali tako opisano v Annini knjigi. Morda pa najdemo bolj posrečeno varianto.

Group trip again - nice smelling Kroustas forest

S skupino opravimo dva pohoda nad vasjo Kroustas. Nista zahtevna, so pa njuni deli izredno blagodejni, kadar hodimo skozi gozd, kjer prevladujejo borovci. Gloooboko se zadiha. Na prvem izletu se »tapogumni« spustimo še do jame na dnu vdora, kjer so se skrivali uporniki med drugo svetovno vojno.

Daring descent to see the "resistance cave" above Kroustas.

Na drugem pohodu vzpon deloma poteka ob potoku s kaskadami. Ronja in Uri sta spuščena in na veliko presenečenje se Ronja pusti odpoklicati obakrat, ko opazi ovčjo čredo. Urška jo navdušeno krmi s sirčkom – če pride Ronja, pride tudi Uri.

Second walk above Kroustas had some scrambling...

...beside a nice stream.

Somebody found and ate the bee nest.

Winter in Crete

Ko si znova zaželiva prave soteske, se podava v Rozas gorge. Vozimo se po cesti proti Heraklionu, nato se vzpnemo do vasi Gonies. Kar slabo nama postane, kako grde so te grške naselbine. Še celo trikrat jo prevoziva, preden dešifriram iz čudnega opisa v knjižici »Most beautiful excursions in Crete«, kje naj bi začeli. Soteska je kratka, zanjo je značila rdečkasta skala. Iz čebulic poganjajo veliki listi zanimive rastline.

First obstacle in Rozas gorge

Majhen skok zlizanih skal je simpatičen, nato se odpre pogled na cilj. Po desnem stolpu se vzpnemo, na vrhu levega stolpa je počivališče/opazovalnica.

Second- final obstacle (cpath climbs up the right tower, you finish on the left one)

Res zakrožita dva jastreba. Vzpon v zadnjem delu je kar strm, a večinoma lepo zavarovan. Le na enem delu je plaz odnesel leseno ograjo in nasul grušča. Za nas hribovce ta kos seveda ni problematičen ne navzgor ne navzdol, a skleneva, da izlet ni primeren za skupino. Preveč je verjetnosti, da bi kamenje padalo po glavah.

Some airy parts are nicely secured, but one is damaged.

Popolnoma drugačni pogledi so na »samostanskem pohodu«. Odprti pogledi preko gričev in dolin. Vlada spokojnost in mir, vonjave naju spominjajo na jesen na Krasu.

Start of monastery walk

Old paths here ar a bit overgrown.

Pohod sledi starim potem, ki pa so dobro preraščene. Dva prostovoljca spredaj najhujše bodičevje režeta. Srečamo skupino domačinov, ki obirajo oljke in koljejo ovce. Nad našim slikanjem odrtih ovac niso navdušeni.

Byproduct of olive picking?

Obiščemo dva samostana, ki sta si bila menda v preteklosti zelo rivalska. Prvi je bolj kot ne v ruševinah, mladi  menih pa nas preseneti z rakijem in mandarinami.

In first monastery (most of it in ruins) the monk is most welcoming.

Drugi samostan je ličen, bogat, bradati menih nas opazuje s terase, jaz pa zaman sikam trem sopohodnikom, da citrusna drevesa na dvorišču verjetno niso »samopostrežba«.

Second monastery is beautiful.

Na poti navzdol se ustavimo v opuščeni vasi, ki je bila nekoč glavna delovna sila za samostan.

Deserted village that used to support the monastery.

Vrnitev na izhodišče je vzpon po starih poteh skozi oljčne planjave. Roger, ki ima težave s kolenom, je uspel v predzadnji vasi ujeti avtobus. Ostali večinoma jamrajo. Današnja vodja izleta (Robin je na počitnicah v Angliji) imata na obisku sinova. Tako imava z Gregorjem priliko na koncu vsaj malo zašvicati, ko stopiva v korak s tamladima.

End of "monastery walk"


Responses

  1. Kaj pa viharni in pristanišča zalivajoči jugozahodnik o katerem poslušamo v Sloveniji in (baje) divja po Kreti.
    Kakšna priporočljiva dolgoročna marina?

    mejte se …

    a

  2. Živjo A,

    Ja, v tejle marinici res gdaj gunca, ampak hujšega ni. Sve u svemu, čist luštna marina. Sotrpini nenormalno normalni. Trenutno tukaj tudi Janez z izkušnjami okoli bark in ti lahko marsikaj popravi!
    Res, skoraj vsak dan piha od nekod, ampak večjih težav nimamo, kakšnih orkanov ne poznamo. Cena je tudi zelooo sprejemljiva, temu primerno tudi placa ni zelo veliko. Kaj naj rečem Andrej, pridite nas obiskat, bomo končno kaj skupaj po grlu dol potočili!!!!

  3. Živjo hribovca ( bivša mornarja)

    Berem, da kar uživata na Kreti.
    Mi (Mitka, vnuk Jaka in jaz ) to še vedno počnemo
    na Rdečem morju- a jutri na žalost letimo v sneg in led. z načrtom skorajšnje vrnitve.
    Tukaj 30+/ morje 24- prava uživancija-snorklanje, potapljanje
    Priporočam , cena marine +/- 70-100 Euro/ mesec
    V hribe-ki jih je kar nekaj- pa tukaj niso navajeni hoditi- verjetno obstoja možnost množice prvih pristopov.
    Vidva ostanetakar na Kreti ali gresta tudi kaj v kamniški konec?

    LP
    Matjaž
    S/Y MIMA
    El Gouna
    Egypt

    • Hoj! Šnorklajte še malo za nas. Pred par dnevi sem tudi jaz gledala pod vodo, pa…sem se prehladila. Kopanje je bo torej ostalo malo bolj na strani.
      Mislim da so se v El Gouno napotili prijetni Francozi, ki so bili par tednov tu. Regatna jadrnica, mlajši par, dva otroka. Če jih vidite, jih lepo pozdravite.
      Kamniški sneg (plundro?) bova letos spustila. Bova prišparala cekine, še prehitro bo treba domov. Če se nam bo zaželelo kepanja, se tu še vedno lahko zapeljemo v bregove (danes že ščije doli, torej sneži gori). Sicer pa mi iz Kamnika sporočajo, da je Ronja postala teta. Sestrica ima 9 cukrčkov…s kom neki le…vašim Fireom!


Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s

Kategorije

%d bloggers like this: