Posted by: malanstrbenc | 21/12/2009

Spinalonga

V bližini Agiosa Nikolaosa je turistično naselje Elounda, z ozkim prehodom je nanj »pritrjen« polotok Kolokitha. Veliki plitev zaliv je zelo zaščiten in tako bil primeren za pristanišča in zavetišča ladij že v minojskih in dorskih časih. Ob plitvem vhodu v zaliv stoji samostojen otoček Spinalonga. »Dolgi trn« sicer nima imenu primerne oblike, menda je ime Spinalonga nastalo, ker so Benečani narobe razumeli lokalno ime Stin Elounda (proti Eloundi). Nekaj časa so mirne vode zaliva uporabljali za pristajalno stezo hidroplanov, danes pozimi turistične ladjice na sidrih in vrveh čakajo na novo turistično sezono.

Visit to Spinalonga bay and/or island is a nice sail trip from Ag. Nikolaos. Tourist barges winter afloat in the bay, it is so well sheltered. Spinalonga island seems to be on top of the list of sights in Crete. Of season it was definitely nice to walk around the Venetian battlements on our own and imagine how the town looked like some 70 years ago – when this was a leper colony. It did not seem to be a bad place at all. We are told that a bestseller The Island claims similar.

Spinalonga bay, penninsula (also named kolokitha) and fortified island

Spinalonga je druga najbolj obiskana turistična atrakcija na Kreti (za Knossoško palačo). Z morske strani jo obdaja skoraj neprekinjeno obzidje in dobro ohranjene utrdbe. Cel otok je bil beneška trdnjava, ki je uspešno ščitila trgovsko pomemben zaliv, predvsem pred napadi Otomanskega imperija.

Whole island was fortified by Venetians

Ko so Turki sredi 17. stoletja osvojili Kreto, se je Spinalonga še vedno upirala, skoraj 50 let, na njej so kristjani iskali zatočišče pred Turki. Na koncu so sklenili politični dogovor in tudi Spinalonga je postala turška. Ironično, 150 let kasneje so tu iskali zatočišče Turki pred kristjani.

Spinalonga island

Ko se je odselila zadnja turška družina leta 1903 je grška vlada sklenila, da naj otok postane centralna kolonija za grške gobavce. Delovala je do leta 1957 in bila s tem skoraj zadnja v Evropi. (Izolirana vas gobavcev v Romuniji je bila dolgo prikrita).

Majhnost otoka in skeleti kamnitih hiš dandanes nekaterim vzbujajo grozo in strah. V resnici je bilo življenje na Spinalongi za bolnike blizu ideala. Imeli so medicinsko oskrbo, dovolj hrane in vode, trgovine, kino, organizirano družbo, kasneje tudi elektriko (vas Plaka, ki je s čolni oskrbovala otok, pa je bila zvečer v temi). Resda številni niso nikoli zapustili otoka, a bilo je tudi precej porok in rojenih otrok.  Posadka Habibija je na Spinalongi preživela prijeten dan. Sedaj ni več turističnih izletov, dvonožnika sva za vstop preplezala zidek, štirinožnica se je splazila pod vrati.

Entrance is closed for winter - does not deter us!

Raziskali smo ostanke trdnjave, ulic in hišk. Otomanske dvonadstropne hiše z letno pečjo na dvorišču in notranjimi kamini so bile prav nobel. Najgrše ruševine na otoku so tiste najnovejše zgradbe – bolnica (+ menza?). Nekaj hišk so restavrirali in so v njih muzejske razstave (pokukava skozi šipe), vidimo še vodne cisterne, pralnico, pekarno in pokopališče.

Cemetery

Zraven pa dišijo bori in cvetijo večglave male narcise. Ronja lahko prosto leta okoli, ker ni nobene koze. Potem plavamo turkizni vodici in gledamo sipo, če bo prijela za vabo (noče).

Top of the island.

Zgodba o nenavadni družbi na otoku gobavcev je povzeta v pol-domišljijskem romanu  Victorie Hislop »Otok«.

From Leper History Network: Spinalonga doctors, priest, and inmates

Menda se te dni okoli Plake sukajo sumljivi tiči. Po knjigi The Island so začeli snemati nadaljevanko. Po pohodu v bližini smo si šli tako ogledat sceno – kulise malo iz pravega kamna, malo iz fiberglasa.

And this winter they are shooting a movie (TV series?) after the book The Island - we went to see the set in Plaka.

Fake village houses form behind.

From this spot to there - for the condamned...

Našla pa sem kratek film o zadnjem prebivalcu otoka iz leta 1968: http://www.youtube.com/watch?v=Vi1Z9lcMNss Ravno za trening, koliko že razumem grško…blizu nič.


Responses

  1. “kulise malo iz pravega kamna, malo iz fiberglasa”

    Hm.. fiberglas sam zase ne stoji – le leži (vlakna s katerimi ojačamo umetne smole).
    OK, najbrž si mislila enega od kompozitnih materialov, ki so s časoma dobili tržno ime fiberglas, danes pa je to zastarel material (sicer poceni), bolj moderni so kompoziti z ogljikovimi vlakni.
    Skratka Grščina blizu nič, Turščina podobno, Slovenščina pa po paraboli.

    Poboljšajte se. Praznikov vam pa ne morem… , ker ene 8 mesecev zamujam in ker kot kaže imata podaljšane praznike skupaj s počitnicami.
    :))

  2. Ja res je, nismo še perfektni, zato bo treba z to terapijo še nadaljevati. Doktor pravi veliki odmerki sonca in morja in ni hudič, da ne bo prijelo.


Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s

Kategorije

%d bloggers like this: