Posted by: malanstrbenc | 07/12/2009

Spomini na Rodos / Memories of Rhodes

Ko takole pada dež, čepimo v podpalubju barke, se ukvarjamo s posvetnimi problemi in obujamo spomine na letošnje potovanje po vodi. Če je bila narava najlepša na Severnih Sporadih, pa je bilo najlepše urbano okolje na Rodosu. Naš zadnji postanek pred zaključkom sezone pravzaprav. Spodobi se, da mu izkaževa čast z dodatnimi fotografijami.

In memory of Rhodes, the nicest town of Greece. We spent satisfiying 3 or 4 days there by the end of this year’s sailing season. Rhodes old town has all the charm of medieval stony town, impressive ramparts. lovely Street of Knights and amazing Palace of Grand Masters. In the »New town« east from walled town there are some funny art noveau buildings from Mussolini time and remnants of ottoman architecture in decline.

Habibi je parkirana v mandraču. Ni najbolj udobno, je pa primerno blizu starega mestnega obzidja. Tu nekje blizu vhoda v pristan je nekoč stalo čudo starega sveta – okoli 30 metrov visok kip boga Heliosa, znanega tudi kot Kolos z Rodosa (àkolosalno). Danes vhod stražita le dva kipca damjakov na stebrih, pa še ta v času našega obiska nista bila popolna – steber košute so obnavljali z, bljak, betonom.

No more Kolossus of Rhodes, even one deer in entrance to Mandraki is missing nowdays

Novembra 2008 so objavili, da naj bi postavili novega, modernega in še večjega Kolosa. Za 200 milijončkov evrov. Kakor gre pri Grkih, pričakujemo veliko govorjenja in pisanja, velike pobranega denarja in nič izgrajenega ali kvečjemu temelji.

Na skrajnem vzhodnem koncu Rodosa se nahaja t.i. novo mesto. V času otomanske oblasti so sem najprej selili Grki, nato so se postavile nekatere javne zgradbe v mavrskem stilu. Npr. Nea Agora – tržnica, kjer pa zdaj domujejo neugledne suvlakerije in prodajalne kiča, vodnjak na sredi je zanemarjen.

Nea Agora

Sadly not in proper use anymore

Nazadnje so tu zidali Italijani v začetku 20. stoletja in pustili malo hecne zgradbe, kot sta teater in akvarij, nekaj svojega naroda in z njimi vred prodajalne italijanske robe. (Pravo moderno mesto danes seže daleč proti zahodu, z avtom sva se dolgo prebijala ven.)

Italijani so dali zadnji pečat tudi staremu mestu, ki ima temelje v petem stoletju pr.n.š. Otomanske zgradbe so večinoma porušili, ohranili oz. vzorno obnovili pa so vse kar je ostalo iz časa Rodoških vitezov. Ob mestnem obzidju se večinoma vije pešpot in z Ronjo sva jo pridno izkoristili za jutranji tek.

We did nice jogging around the ramparts.

One of the many gates into old town.

Marine Gate, Rodos old town

Rekonstruirana ulica vitezov je menda požela kritike med arheologi, a je nadvse simpatična. Tu so imele različne lože (francoska, nemška, italijanska, aragonska, overnijska, kastiljska, angleška in provansalska) svoja gostišča za popotnike, ob kriznih časih pa se pripadniki lože zbrali na posvetu. Kastiljsko (špansko) gostišče je odprto za ogled od znotraj, a gre le za veliko prazno dvorano.

Street of Knights

Inn of France from outside

Inn of Spain inside

Inn of Spain hall

Vitezi so pripadali »vojaškemu hospitalnemu redu svetega Janeza iz Jeruzalema«, na kratko hospitalci. Po padcu Jeruzalema so se umaknili na Ciper, 1309 pa na Rodos. Kmalu so prejeli večino premoženja razpuščenega templjarskega reda, postali so čedalje bolj vojaško orientirani, nadzorovali območje Dodekanezov in še malo turške obale zraven (gl. palača v Bodrumu).  1523 je Sulejman Veličastni šest mesecev oblegal trdnjavo in zadnji rodoški veliki mojster  je na koncu mesto predal. Hospitalci so se umaknili umaknili na Sicilijo in se čez 7 let ustalili na Malti (+ otoček Goza in afriški Tripoli). Zato danes govorimo večinoma o Malteških vitezih.

Palača velikih mostrov naju je impresionirala. Čeprav je za ogled odprt le del soban, je obhod trajal kar dolgo.

Palace of Grand masters courtyard

Po tleh so čudoviti mozaiki, ki so jih Italijani sicer prinesli z otoka Kosa.

Mosaics in the palace are nice but not original - they came from villas on Kos island

Grand staircase

Kot ponavadi v Grčiji ne moreva brez kritike. Skromno pohištvo se zdi malo navlečeno z vseh koncev. Nikjer nobene razlage, kaj naj bi dvorane predstavljale. Kako so vitezi živeli, kaj je pomenil veliki mojster… Edina brošura, ki jo dobiš, pa vodi skozi arheološko razstavo. Ta je sicer zelo lepa in bogata, a nekako ne sodi v kompleks palače.

Lovely archeological exhibition but kind of out of place - it should be in archeological museum, not in palace.

Nižje po hribu je namreč mogočna zgradba viteškega hospica, v katerem domuje arheološki muzej. Ker sva videla že dovolj artefaktov zgoraj, se nama vanj potem ni dalo.

Knights' Hospital

Ex-hospital, now archeological museum.

Preostale ulice sva prehodila bolj hitro. Mošeje so bile zaprte. Nakupovanje usnja in zlatnine nama gotovo ne diši. Prehrambnega ostanka italijanske okupacije pa sva se zelo razveselila in tako na terasi z razgledom pojedla še kar spodobno pico. Iskanje viteškega vina je bilo spet razočaranje. Na Kosu sva namreč v majhni trgovini marine (ki niso nikoli poceni) kupila steklenico rdečega vina s simpatično nalepko za dobre 4 evre in bila je presenetljivo dobra. Šlo je za merlot Rodoških vitezov. Tako sva komaj čakala, da prideva do izvora tega vina…a lej ga zlomka, v enem marketu in eni vinoteki sem ga sicer res našla, a je stal 11 evrov! Stisnila sem zobe in kupila dve steklenici, za tiste posebne prilike.

Nice view while having a pizza.

There are some mosques around but are hard to get into (closed)


Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s

Kategorije

%d bloggers like this: