Posted by: malanstrbenc | 15/11/2009

Poskakovanje po zadnjih otokih letos /Last of Greek island hopping for 2009

Kapitan je konec oktobra odločil, da se ne bomo več veliko mujali, ampak imeli v prvem primernem vremenu v mislih pasažo na Kreto. Pol posadke se je upiralo, misleč, da bi novembra pa ja še jadrali in se kopali…pol posadke pa itak nima pravice glasovanja. Back in GreeceTurške vode smo zapustili s postankom na Simiju. Ta relativno majhen in gol otok je geografsko čisto noter v Turčiji, ekonomsko mu gre pa malo bolje kot večini grških otokov. Če si ne morete provoščiti nepremičnine na Patmosu je Simi morda alternativa. Domačini tudi pravijo, da so njihovi potapljači na spužve seveda boljši od kalimnoških.

We left Turkish waters to do the passage towards Crete in first agreeable weather conditions. Our Greek island stops included Simi with nice enough old town and some clear water on anchor. Few days of unstable weather we spent in Rodos old town.We absolutely loved the old walls, ramparts, renovated medieval streets and amazing Palace of Grand Masters. Uninhabited island of Alimia has best protected bay for anchoring in these parts and interesting WWII graphiti. Rain still did not stop completely when we realised from forecasts we should  either spend week(s) in this place (would ran out of beer), get ourselves stuck in some  port in Karpathos or Kasos (can guess they are badly sheltered) or simply hurry to Crete. We did the last option and with the compliments of dolphins avoided all the storms.

Na Simiju sva se hmhm, najprej že ustavila na kopanju, ko se Habibi še ni odjavila iz Turčije. Ni vraga, da je okoli vogala pribrzel čolnič z izletniki in besnim voznikom “This is Greece. Put this flag down NOW!!!” Ups, pozabila sva na rdečo plahto s polmesecem. Ok, my friend, samo ne se razburjati, bova zamenjala… Ko je dosegel svoje in zagledal belomodre črte, sva pa bila welcome to Grece in dobila plastična kozarčka kislice.

Back to Greece. Pleasant anchorage between islet Ag. Marina and island Simi (untill catabatic wind comes)

Naslednji dan sva prišla nazaj Simi, ampak uradnikov nič ne loviva, saj smo vendar spet »doma« (EU). Vrneva se v zalivček pri otočku Ag. Marina in zakuriva Cobb. Zjutraj naju presenetijo refuli (sunki vetra) s hriba. Ronjo peljeva lulat na otoček, pa težko priveslava nazaj. Barko nam bočno že potiska na plitvino, zato moramo oditi. Ker ni maneverskega prostora, vrvi, s katero je Habibi privezana na obalo, niti ne moreva popuščati, da bi razvezala vozel.  Nož naredi svoje. Prestaviva se v glavni pristan pred mesto oz. v pristan Gialos, kjer pa je vroooče. Najprej sicer želiva tankati. Črpalko zaseda nek velik gliser, zdi se nama, da je tam stalno, zato upava, da bova lahko naročila tovornjaček dizla v pristan. Na telefonsko številko pa se potem nihče ni javljal in sva morala vseeno pristati na črpalki ob odhodu iz mesta. Pomol na črpalki je narejen nerodno, voda pa precej plitva (za barke z 2 m ugrezom mislim da je pristajanje nemogoče). Zaliv v mestnem pristanu je zelo globok in pri metanju sidra  moraš začeti skoraj na drugi obali, kjer so tudi privezi. Jadralska gneča se je sicer že malo pomirila, a vseeno nama je odhajajoči sosed izpulil sidro. Ker sva še na barki, lahko polaganje ponoviva. Welcome to Greece in njihove bedaste mestne pristane. Na mesto levo in oni na nasprotni strani so prišli kasneje, zato preceniva, da nisva pokrila nobene verige več in se bova upala barko tudi zapustiti.  Priključki za vodo in elektriko so imeli svoje muhe, k sreči pa nas tudi ni obiskal noben inkasant. Tudi ne pristaniška oblast. Zdaj smo že dolgo brez novega žiga v DEKPA in smo srečni.

Approach to Simi port.

Mestece je razmeroma simpatično, arhitektura sega v čas italijanske okupacije v začetku 20. stoletja, današnja popularnost otoka pa skrbi, da je večina fasad lepo pastelno pobarvanih.

Simi - Gialos below and Chorio above.

Simi - Gialos below and Chorio above.

PA20827020091020_15

Po marmornih stopnicah smo se povzpeli v zgornji del naselbine, Chorio. V ozadju hriba so bile med  renoviranimi razpadle hiše že bistveno številčnejše.

PA20833020091020_28

Hundreds of marble stairs to reach Chorio. Most Italian villas are renovated.

PA20830420091020_02

Hinterparts of settlement are less popular and therefore less renovated.

Blaginjo sta otoku nekoč prinašala ladjedelništvo in nabiranje spužev. Slednje so danes še vedno na voljo kot dražja alternativa plastiki. Prodajalec se je hvalil, da so njihovi potapljači seveda boljši od kalimnotskih.

PA20826720091020_12

Tradition of natural sponges continues on Simi.

PA20826920091020_14

In memory of libertion of the Dodecanese.

Med počasnim jadranjem ob vzhodni obali sva iskala primerno sidrišče in eden oz zalivov naju je spominjal na Komarčo. Spektakularno, vendar sumiva, da bi nas tudi tu morili kakšni padajoči sunki vetra, naslednji dan je napovedan spet močnejši meltemi.

PA21833220091021_02

This wall somehow remided us on home Komarca. We did not choose to anchor here because of falling winds.

Zadovoljiva se s predzadnjim zalivom, majhnim, namestiva dve privezni vrvi, obplavava vso obalo in tudi Ronjo razmigavava v vodi (na obali so koze…). Po tem postanku v divjini naju zanima, kako zgleda ena najlepših civilizacijskih točk v Grčiji  – mesto Rodos na otoku Rodos. Veter se je umiril v vetrič in po približno pol leta mirovanja znova usposobiva cruising chute (genaker) in v udobju prejadrava 30 milj Rodoškega kanala.

PA22833920091022_03

Using the cruising chute again after 6 months or so. Towards Rodos.

Rodos je (UPRAVIČENO) zelo popularen in zaradi pregovorne gneče najprej niti ne nameravava poskusiti iskati privez v mandrakiju. Druge opije so namreč – stiskanje v kot pri pomolu za velike jahte, če teh ni veliko, metanje sidra na dnu komercialnega pristanišča ali metanje sidra v nedokončani marini še malo južneje (kasneje na izletu to »marino« vidiva. Delovni stroji so aktivni in notri ni nobene barke, zato trenutno pristajanje verjetno ni možno). Ko plujeva mimo vhoda v mandraki, kjer je nekoč stal Rodoški kolos za vsak slučaj pograbim daljnogled. Ni vrag, da ne vidim par praznih mest.

PA24858520091024_249

Entrance to Rodos mandraki. The famous Kolos used to tower somewhere here.

Tako (k sreči, ostale opcije so v zelo grdi okolici) le pristaneva v mandrakiju, tik zraven stebra, ki bi moral nositi samico jelenčka, pa ga trenutno obnavljajo. Jelenčka damjeka sta simbol Rodosa, po potrebi  pa tudi vseh Dodekanezov.  Obstaja več razlag, kako so damjeki prišli na Rodos, povsem verjetno pa je, da so bili tu že ves čas.

PA23841420091023_78

Entrance to Mandraki is now guarded by two dama deers, the symbol od Rodos (or whole Dodecanese?)

Preden se upava odpraviti na kašen izlet, dobro preveriva, kdaj se bodo odpravljali sosedje zaradi možnih zapletov s sidrom. Nikomur se ne mudi, pa tudi nama ne. Doživimo malo dežja in južnih vetrov. Zavetje v mandrakiju ni perfektno, spet je križ z vodo in elektriko, prijazno nama posodijo svojo cev sosednji Italijani. Privez stane na dan 8 evrov. Nesigurna, koliko časa bova ostala, sva plačala najprej le za en dan. Ko je Gregor želel plačati na koncu preostanek, mojstra ni bilo nikjer, čeprav so bile uradne ure pisarne. Italijani naju mirijo, naj se ne sekirava, če ni pa ni. Res je, ne smeva pustiti, da bi naju pošteno srce bolelo zaradi takih malenkosti! Zadnje čase naju spremlja denarna sreča – zastonj privez na Simiju, skoraj zastonj na Rodosu, pa še pri tankanju nafte se je stric verjetno zmotil. Plačala sva »le« 90 €, čeprav smo tankali okoli ¾ tanka, kar bi moralo biti nekje 130 l. To sicer ne bo pokrilo vseh trenutkov, ko so naju odrli, bolje se pa vseeno počutimo. Dobro se počutimo tudi ob večerih, ko naju Carlo, Franco in Gabrielle povabijo na mineštro ali ragu. Fantje čakajo še dva kolega, potem pa gredo prezimovat v Črno morje. Kelepetamo o skupnih znanih točkah severne Italije in mimogrede izveva, kaj pomeni krilatica iz Mlakarjevih pesmi ma va fan kul(o). Ronja sprva protestira, potem pa jo vzamem zraven »na obiske«, saj imajo velik kokpit in cenijo simpatičnost naše kosmatuhinje.

PA24860920091024_273

Lovely neighbours on Rodos. Carlo, Franco and Gabriele inviting us for minestrone.

Staro mesto Rodos je enostavno najlepše, kar sva v Grčiji videla. V veliki meri po zaslugi Italijanov in Musolinija, ki so stare ulice in predvsem palačo obnovili v začetku dvajsetega stoletja.

PA22835520091022_19

And we set out to explore Rodos old town. It was absolutely amazing. more photos will follow!

Še staro obzidje oz. obrambni jarek pride prav za jutranji tek z Ronjo. Nad mestom sva dovolj navdušena, da bom objavila še več slik TU. V t.i. novem mestu se meša arhitektura gotske cerkve, neoklasicističnih in secesijskih stavb (Musolini?) pa arabskih ali otomanskih vplivov. En dan namenimo izleti v notranjost. Otok je velik in vožnja do popularnega arheološkega najdbišča z akropolo Lindos bi bila predolga. Morda pridemo mimo z barko? Privoščimo si izlet v »dolino metuljev«. Poleti v njej po drvesih mrgoli vešč  vrste ruski črtasti medvedek, sedaj jeseni je samo prijeten sprehod. Kljub temu, da glavne atrakcije ni, Grkov to ne moti, da ne bi računali vstopnine.

PA24853920091024_203

Trip to butterfly valley. Moths are not here enymore, entrance fee collectors stil are, though.

Drugi sprehod, še krajši in vsekakor neumen je »7 izvirov«. Gre za izvire vode v hosti, domačo in okrasno perutnino, okrepčevalnico, kjer tulijo domači izletniki, in klavstrofobičen okoli 100 m dolg tunel, ki je služil za namakalni sistem sosednje doline, danes pa je atrakcija »ali se upaš bresti po vodi v temi«.

PA24857520091024_239

Trip to "7 springs".

Rodos zapustimo in prijetno odjadramo do nenaseljenega otočka Alimia. Ta ima velik dobro zaščiten zaliv, kjer preživiva dan in dve noči. Habibi in ribiči.

IMG_0172

Alimia: protected bay.

Zjutraj naju preseneti močno pihanje z vzhoda, ki se ga ne spominjava iz napovedi. Sidro sicer dobro drži, je pa veter razvezal neki vozel in v nepovrat odpihnil moje ponarejene crocse.  Prekinitev v dežju izkoristimo za vzpon do vrha hriba, Ronja je vsa srečna, da spet malo leta pod borovčki.

IMG_0178

1 hour without the rain.

Blizu obale so ruševine treh stavb, kjer so bili menda nastanjeni nemški vojaki med drugo svetovno vojno. V eni izmed njih so še vedno razločni grafiti oz. nostalgične risarije vojakov z domotožjem…

IMG_0160

German soldiers from WWII left behind touching drawings on walls of their barracks.

IMG_0163IMG_0164IMG_0165

Posvetovanje z orakli (Pozeidon, windfinder, meteo.gr, Grib…) nasednje jutro ne obetajo nič dobrega. 2 dni bo po malem deževalo, nato dva dni grozno pihalo, potem še bolj deževalo… Ta zaliv je sicer dobro zaščiten, a 1 teden si ne predstavljam biti tu. Kam potem? Khalki in Tilos nimata dobrega pristana, jugozahodni del Rodosa še manj. Atipaleia je daleč…Karpathos leži sredi vedno divjega morja. Le kaj bo s frontami kasneje…mrazi naju ob misli, da bi se za dva tedna zataknila kje, kjer nama ne bi bilo všeč, kar je v Grčiji zelo velika verjetnost. Tudi utrujena sva že od prekladanja po zalivih. Danes bo pihala še najmanj in večidel vzhodnik, kar je za pasažo na Kreto idealno. Nič, gremo! Če bo november še kaj lep, pa bomo jadrali ob Kreti.Vžgemo motor in pazeč na čeri plujemo blizu mesteca Khalki na istoimenskem otoku. Videti je zmerno simpatičen, nekak Simi v malem. Čez dobro uro si ga še malo ogledava….

PA27863220091027_15

Pasing Khalki. ! hour later we seek shelter here again because of approaching storm. Port is not nice.

Nastavila sva namreč kurs, vetra še ni, pred nami črna črnina. Zapiram okna, pripravim vetrovke, škornji so že pripravljeni, ker sva jih pred par dnevi reševala plesni (čez poletje so bili v predalu kokpita), Ronjo prestavimo v podpalublje.

PA27864720091027_30

Phey, are we sure we wish to do the passage in this?

Ob prvih kapljah v nas butne tudi veter (jasno z napačne smeri), na morju se v trenutku vzdignejo bele grive, hitrost se zmanjša za dva vozla. »EEEM, a je to pametno?« sprašujem prva častnica. Tale SW veter je verjetno le trenutni efekt zaradi oblaka, a ne? se sprašuje razum. Ja, pa ena trenutna strela te bo skurila! pravi zdrava kmečka pamet. »Aaahhh,« vzdihne kapitan čez 3 minute in obrne za 180 stopinj. Pred Khalkijem zasilno vrževa sidro in ponovno prikličeva orakle, pa nisva nič pametnejša. Glavnina nevihte se je pomaknila naprej nad Rodos, v smeri proti Karpatosu je le še sivkasto in nekje v daljavi napol jasnina. Preostanek dneva, noč in naslednje dopoldne izmenično jadramo in motoriramo. Morje je le malo valovito, kar je v obeh ožinah, Kasoški in Karpatski, izjemna redkost. Oz. ves čas se drživa severno od razvpitih otokov, saj nad njima in južneje divjajo nevihte. Pravi lightshow imamo ponoči in oba otoka preko osvetljenega reliefa dobro spoznam. Tudi nad Cikladi občasno bliskne, nad našim kursom pa je večji čas mesečina. Da smo se prav odločili, potrdijo tudi progasti delfini, ki naju obiščejo trikrat. Dvakrat od tega ponoči, kar je še posebej romantično.

PA27864920091027_32

It clears later just in the line of our course. Dolphins agree it is the right way!

Vročine ni, zato iz predalov privlečem konzervo Etine jote. To je tudi najlažje pogreti v razmerah pod jadri. Kreta nas sprejme teatralno, v oranžnih barvah z oblački po hribih.

PA27871820091027_100

Kreta, here we come.

PA27872120091027_103

PA27873720091027_119

V marini Agios Nikolaos najprej skomigavajo, da nimajo mesta (rezervirala sva šele z decembrom), potem enega le najdejo. Želiva se v miru naspati, a kaj ko se hočejo vsi sosedje na pontonu pogovarjati »Zdravo, dobrodošli! A boste celo zimo tu?!«


Responses

  1. Živjo Habibiji

    No ste pa na cilju letošnje odisejade.
    Mima pa nima obstanka in jo je skozi sueški prekop pobrisala v toplo Rdeče morje.
    Tu ostane do aprila- mesečni privez 150 $
    Charter poleti iz Evrope od 250 EUR naprej.

    Lep pozdrav
    Mitka in Matjaž
    Mima- El Gouna Red sea

  2. Živjo Mimi,

    Lepo, da vama je ratalo priti v Rdeče morje. Upava, da Egipčani niso preveč komplicirali z birokracijo!
    Sicer se je pa vreme sedaj tu prav lepo uredilo in naju spet prsti srbijo…Verjetno bova ugodje marine zamenjala za par dni samote in vetra v jadrih.
    Sicer pa veselo raziskujeva tukajšne hribe, kar je bil tudi eden od ciljev zimovanja na Kreti.

    LP
    Malan in Gregor
    Habibi v Svetem Miklavžu


Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s

Kategorije

%d bloggers like this: