Posted by: malanstrbenc | 10/09/2009

Čakajoč Arhipelagos in skrivajoč se po Samoškem arhipelagu / Waiting for Archipelagos and meltemi to stop in the Samos archipelago

IMG_0434Na Samosu so nas pri raziskovalnem inštitutu  Arhipelagosu sicer prijazno sprejeli, a očitno sva bila prezgodnja. Za naju ima Anastazija plan, da bi s Habibijem opazovali kite in delfine, a preden nama dajo hidrofone, nas morajo izobraziti, najprej pa potrebujemo mirno morje. Samo da ta meltemi neha… Šli smo torej čakat po otočkih arhipelaga, kjer so povsod imeli prej kako bazico. Ta del naše poti je zaznamovan s skrivanjem po raznih zalivih in konstantnim preverjanjem vremenske napovedi. Od vetra mene boli glava, Gregorja hoče malo grlo, Ronja ima vneta ušesa. Pa še s Habibija kaj dol pada!

Samos is a big place but not all too beautiful to hang around all the time. Our visits to the little island south of it all had one thing in common – seek shelter from meltemi! We find it hard to love these places and are reconsidering wisiting all of them (like Fournoi). They are mostly barren, too burnt, have too many chapels, too many garbage, too few life to see when snorkeling… Arki was not too bad for shelter, Lipsoi village not so ugly. Patmos Hora, it’s Monastery and strange »ancient hermit monastery« rock was worth the trip. Lakki on Leros has cheapest marina we ever heard about.

Čeprav je Anastazija po elektronski pošti  julija spraševala, kdaj končno prideva, je potem izpadlo, da prav veliko časa za take »uletavčke«, kot je Habibi in njena naravovarstva željna posadka, pa le nimajo. Oz. besed in obljub je veliko, potem pa mi, ki smo po švicarsko naravnani, malo razočarani preveč  čakamo. Npr. o reševalni postaji za divje živali, ki je nekako še ni , ali da bi Thodoris prišel pomagat pristat na problematičen pomol in pokazal, kje se pride do vode.  Pravzaprav naju je presenetilo, da sta šefa in gonilo Archipelagosa, Anastazija in Thodoris, pravzaprav par in pred letom in pol se jima je pridružila hčerkica Nefeli. Ta bo odrasla v komunikativno osebico, saj se večino dopoldneva z njo ukvarja kdo od ekipe mednarodnih študentov.

Archipelago head scientist Anastasia with baby Nefeli, advising scientist Pascal Divanach on a meeting and German student Stefan (who, by the way, actually likes Greek cooking)

Archipelago head scientist Anastasia Miliou with baby Nefeli, advising scientist Pascal Divanach on a meeting and German student Stefan (who, by the way, actually likes Greek cooking)

Roko na srce, razen Monike s Cipra, ki je zdaj že desna roka Arhipelagosa, teh študentov raziskovalcev  nisem videla početi drugega, kot viseti na računalnikih.

Many international volunteer students come to work with Archipelago. Laptop seems to be their best friend (note the plastic covers to keep the wind away)

Many international volunteer students come to work with Archipelago. Laptop seems to be their best friend (note the plastic covers to keep the wind away)

Preko dneva, 7 dni v tednu, imata šefa veliko sestankov, pogovarjanj z lokalnimi veljaki in ribiči, pisanja… za teren pravita, da letos kar ni bilo časa, saj postavljajo to novo bazo na Samosu, ladjica še ni popravljena… Kolikor sem razumela, sta prvih 6 let oba neprestano živela na barki, večino časa na Ikarii. Na Ikarii sedaj menda dobro deluje kopenska baza, ki redno zaposluje še 3 do 4 ljudi. Potem sta se selila od otoka do otoka, vsepovsod skušajo nekaj narediti, predvsem uveljaviti pametno ribiško gospodarjenje.  Anastaziji, ki je prišla iz Aten, je trajalo precej let, da se je lahko začela z ribiči pogovarjati na način, da jo zdaj upoštevajo in ne jemljejo kot sovražnika. Za morsko ali kopensko raziskovanje pa očitno bolj skrbijo zunanji svetovalci, npr. direktor inštituta za akvakulturo pri Helenskem  centru za raziskave morja Pascal Divanach, ki je bil ravno v tem času na Samosu.  Dokler pa se vreme ne umiri očitno za nas posla še ni…

Thodoris, director of Arhipelagos, speaks limited English. Nevertheles, we had good seaman's conversation and got some advice, where to head next.

Thodoris, director of Arhipelagos, speaks limited English. Nevertheles, we had good seaman's conversation and got some advice, where to head next.

»Pa pojdimo raziskovat ta strašni arhipelag neokrnjenega Egejskega morja«,  sva dejala in razpela jadra proti otočku

Agathonisi.

Nisva nameravala ostati dolgo, ker je bilo treba reševati problem puščajočega dingija. Dostava naj bi prišla v marino na Samosu, zato sva naslednji dan vzdignila sidro, »bova skušala jadrati v smeri proti Turčiji, dokler bo šlo, potem pa z motorjem v Pitagorion, saj ni daleč,« sva razmišljala. Da ne bo problemov z zvijanjem genove v kakšnem močnem vetru, sva končno rešila problem trenja spredaj. Sprednja dvižnica se da napeti ob jambor, notranja sprednja napera (napona) pa je šla preko vponke na  eno izmed zadnjih stebričkov ograjice. Zgoraj, kjer prekriža bočno pripono, sem ovila malo srebrnega samolepilnega traku, da ni drgnjenja jeklenic. Zadeva zgleda tako lepo, da se čudiva sama sebi, kako, da sva rabila 2 leti za to rešitev.

Inner forestay was giving us problems for 2 years when we tried to roll in genoa in strong winds. We finnaly thought we found solution - only to damage the edge of mainsail the next day and loose one batten

Inner forestay was giving us problems for 2 years when we tried to roll in genoa in strong winds. We finnaly thought we found solution - only to damage the edge of mainsail the next day and loose one batten

Ko ob izplutju iz zaliva pripravljava jadra, že odpihne mojo majčko. Zaokroživa, da bi jo ulovila, a že tone… Glavno jadro vzdignem do 1. krajšave. Še preden se začne resno delo, Gregor ugotovi, da tista napona na strani zdaj drgne rob jadra (odvisno, koliko ga odpreš). Aha, zato 2 leti nisva tega storila… In tistega malo drgnjenja je bilo dovolj, da ena izmed ojačitvenih prečk v jadru začne lesti skozi luknjico. Jadro začnem spuščati, da bi to nekako zalepili/zašili, pa je že prepozno – plastika že frči po zraku, 5 cm mimo Gregorjeve loveče roke. Hitro spet z motorjem loviva izgubljeno stvar, pa je med valčki nikjer ne vidiva. Presneti plastični vrag, kako se mora takoj potopiti? Ah, nič ne de, tudi brez tega bo jadro delovalo (morda bo šlo težje gor in dol), pa ga spet nastaviva. Ne ugnezdim se še dobro za nagnjenost barke, ko sva, špljac, že mokra, še izza zavetja otoka nismo dobro prišli, se pravi bodo valovi samo še večji, kurs pa kaže zelo vodoravno proti Turčiji, nič proti severu. »Dobr je!« zaključi kapitan, nič ne bomo »proti vetru scali«  in gremo nazaj v zaliv, oz. poskusiva sosednjega, če bo kaj lepši. Ni lep, res ne. Intrigira me sicer tabla na obali.

After long fight with the dictionary I realised it says - Nudity forbidden. Whom does it bother in this lonely bay on Agathonisi, the goats or the garbage, I don't know

After long fight with the dictionary I realised it says - Nudity forbidden. Whom does it bother in this lonely bay on Agathonisi, the goats or the garbage, I don't know

Z muko (velike grške črke moram prevesti v male in potem vse to najti po slovarju, ker ima alfabetagama drugačno zaporedje kot abeceda) dešifriram besedilo – Nudizem prepovedan! No, lepa reč. Razen koz in smeti itak nikjer nikogar, o estetiki na otoku pa je tudi škoda zgubljati besed. Prav težko se prisilim, da nekaj te tipične grške ureditve naselbin zabeležim s fotoaparatom. Prav upira se mi! Ampak moram pokazati tudi to, da ne boste na podlagi dosedanjih slik mislili, kako je tu na grškem morju vse idilično. Nikakor. Prav truditi se moramo, da najdemo kaj lepega med vsem slabim.

Short impression how the Greek islands usually look like

Short impression how the Greek islands usually look like

This is not the worst. I tend to forget taking photos of the ugly things...

This is not the worst. I tend to forget taking photos of the ugly things...

Zvečer me od hudega začrviči, večkrat obiščem WC školjko, potem me malo trese, pa začne vse boleti…super. Kakšne simptome že  ima prašičja gripa? Ali pa če se nam je kaj zaredilo v vodnem tanku? Za bolezen ni kaj dosti usmiljenja, ker je treba zaradi spremembe vetra okoli enih ponoči presidrati barko in čofotam po temi do skal, kjer je vrv…zjutraj sem čudežno ozdravela. Klin s klinom in take metode so se že večkrat obnesle!

Nazaj na Samos

Čez 2 dni le uspeva z nabijanjem v valove doseči tisto marino Samos. Dingi naju čaka, smešna reč, ki ji že sedaj malo odpadajo stvari. Saj ne bi rekla, če bi stal 200 evrov, za dobrih 600 bi bil pa lahko kaj bolje narejen? Trgovina in servis so srbska družina, »hja kaj pa nisi že takoj po srbsko povedal, bi ti kaj boljšega zrihtali!« (sploh, ker naju 3 dni še ni bilo). No ja, mogoče bi, mogoče pa ne. Kolikor je pasalo, da smo malo pojužnonostalgirali, so jih spet bolj besede kot dejanja. Bom prinesel ketno, bom zalepil to, bom zrihtal oljni filter… Če verjameš in čakaš, se bolj malo zgodi. Če svetiš zraven in težiš, pa uspeš kaj: brat je z vijakom pritisnil obrabljeno gumico pri propeleju izvenkrmnega motorčka – verjetno ne bo treba novega propelerja, Gregorju pa so posodili brusilnik, da je uredil Habibikine nože.

We returned to Samos, to marina to get new dinghy. We don't use walkboard anymore so Ronja can't run to chase cats on her own.

We returned to Samos, to marina to get new dinghy. We don't use walkboard anymore so Ronja can't run to chase cats on her own.

IMG_0388

Use what can be used from the old dinghy. Sorry red guy, you served us well until your end.

Moram sicer reči, da je marina prijazen kraj. Kar dobro je zaščitena pred vetrom, mornarji so prijazni. Na določenih privezih je zelo malo manevrirnega prostora, te pa zato mojster z gumenjakom zbuta ven in noter. Pralni stroj na kovance je malo drag, a vsaj je. WCji bi bili potrebni obnove. O taverni sem že povedala dobre stvari v prejšnjem pisanju. Trgovina je dobro založena z normalnimi cenami. Ker sva hotela malo privarčevati, sva se napotila v Lidl. Za to sva potrebovala rent-a-car. Izposoja ga simpatična Štajerka, Haložanka pravzaprav, Jerneja, s katero razdremo kako pametno o Grkih. Čeprav zdaj tu živi, jih ne ljubi vse povprek.

Jerneja, a nice Slovenian girl making a living on Samos (we rented a car from her office). It is amazing to hear her speak Greek.

Jerneja, a nice Slovenian girl making a living on Samos (we rented a car from her office). It is amazing to hear her speak Greek.

Z avtom sva se zapeljala še do glavnega mesta Samos-Vathi in ovinek naokoli še čez dve naselji. Pa ni bilo vredno, saj je cel ta del otoka pogorel, naselja so pač grda naselja, na silo sem se proti koncu dneva še trudila najti znamenitosti okoli Pitagoriona – rimski teater, terme, vila in Herin tempelj, menda največji tempelj v tem koncu sveta.

Heraion - temple of important Hera cult near Pythagorion. As with most Greek ancient ruins the thing is not organised well enough to give you good sort of impression.

Heraion - temple of important Hera cult near Pithagorion. As with most Greek ancient ruins the thing is not organised well enough to give you good sort of impression.

Kot večina manjših antičnih podob po Grčiji so bili kamni konfuzni  brez dodatne razlage prav razočarljivi. Zanimiv tunel v goro za vodno oskrbo antične naselbine pa pozno popoldan že zaprt. Tako da sva toliko denarja, kot sva ga  prihranila v Lidlu, dala za najem avta. Mar bi se oskrbela v marinski trgovini, kamor sva tako še morala po zelenjavo, vino, piškote in stvari, ki jih Lidl pač nima (in Samoški je bil še izredno slabo založen). Do bližnjega mesteca Pitagorion se sprehodimo peš ob obali. V njem se je rodil Pitagora, na kar opozarja simpatičen spomenik.

Monument to Pithagora, Pithagorion, Samos

Monument to Pithagora, Pithagorion, Samos

Riva je polna jadrnic, tavern in mačk. Na manjši vzpetini, pri glavni cerkvi in pokopališču, so ostanki mestnih zidov, stare krščanske bazilike in delno obnovljen grad oz. stolp lokalnega poglavarja, ki je uspešno vodil pomorsko bitko proti Turkom. Trdnjavska zgradba mi deluje zelo srednjeveško, menda pa je iz 19. stoletja.

Remains of ancient place of worship below the modern one in Pithagorion.

Remains of ancient place of worship below the modern one in Pithagorion.

"Castle" in Pithagorion is actually 19th Cent. manor house of local hero Likourgos (fought the Turks on sea)

"Castle" in Pithagorion is actually 19th Cent. manor house of local hero Likourgos (fought the Turks on sea)

Prijetno naju je presenetila jadrarka Anitta (originalno Finka), ki je v nekaj urah prinesla novo plastiko za ojačitev jadra in prišila novo zadrgo na prevleko glavnega jadra (sol in meltemi sta staro zadrgo uničila).

Sailmaker Anitta repaired our sailcover and arranged new batten in couple of hours. Then she had a nightshift for sailboat Mima.

Sailmaker Anitta repaired our sailcover and arranged new batten in couple of hours. Then she had a nightshift for sailboat Mima.

Sicer 30 + 30 € ni bila najbolj poštena cena, pa nisva nič rekla. Mogoče je tu vštet zraven še njen zabavni mož Jorgas, ki izgleda stari morski maček, sicer pa se je lotil že raznoraznega posla in nas spravljal ob večerji v smeh. Drugi dan pa poznavalsko obstal pred Habibi – »Very good boat, beautiful boat. Good made. I like it.« Seveda, seveda, nama raste samozavest. Če boš kdaj razširil ali zamenjal hobi in namesto starih avtov začel zbirati stare barke, kar pokliči.

Anitta+s husband Jorgas was telling us interesting stories during the dinner.

Anitta+s husband Jorgas was telling us interesting stories during the dinner.

Še najbolj zabavno pri marini pa je bila barka dve mesti stran od naju. »OOO, Piran, lej Slo zastava! Upam, da so tu, bomo kako rekli!« Torej, da ne bo pomote, nisva nobena nacionalista. Slovenska zastava nama ni prav nič všeč in je ne bi imela obešene, če ne bi bilo treba. Ne moreva se identificirati s slovensko kulturo in na bolj malo slovenskega sva ponosna (Slovenija kot pokrajina je seveda druga pesem). Res pa da v tujem svetu poveš iz kje si, ker te to pač nekako identificira. In si vesel, ko srečaš kakega drugega Slovenca, zveš kako domačo neumnost in čebljaš v jeziku, ki ga noben revež v okolici ne razume.

We are by no means proud of our motherland and it's culture...but it is a big joy to see your flag on another vessel (because there are practically none?)

We are by no means proud of our motherland and it's culture...but it is a big joy to see your flag on another vessel (because there are practically none?). We met Mima's crew.

Čez dve uri srečam kapitana, ki me ne nagovori, če sem Slovenka (ker je to seveda že ugotovil) ampak boža Ronjo – »Mi mamo tudi takega doma!« Ni treba dolgo, ko ugotovimo, da njihovega kužeja pravzaprav poznamo in res nenavadno, da se v Izoli nismo srečali. Ne dosti zadaj za Habibi sta Matjaž in Mitka plula po zelo podobni poti, le da gresta na Severne Sporade sedaj. Drugi dan se povabiva na Mimo, da razloživa kam iti in kam ne. Ronja seveda ni zadovoljna s takim tretmajem, pa preko vmesne jadrnice iz Habibi spleza na Mimo (na kopno ne more, ker ne namestiva pasarele). Sicer pa imajo oni še opravka z Anitto in potem nas poti ločijo.

Ronja a guest on Mima. This should be rigthfully the place of their own Airedale, Fire. And it turns out Ronja even knows the doggy!

Ronja a guest on Mima. This should be rigthfully the place of their own Airedale, Fire. And it turns out Ronja even knows the doggy!

Habibi oprana in napolnjena odpluje iskat nove otočke.

Arki

Trije zalivi na jugu, ena naselbina, zmerno urejena. Ena borovo-cipresasto-evkaluptusova posest, na katero se ne da »pomotoma« zaiti. Veter piha…

Two adequately sheltered bays in Arki. Bottom is mostly weed so it helped to find solid moorings

Two adequately sheltered bays in Arki. Bottom is mostly weed so it helped to find solid moorings

Ker je podlaga zelo travnata, se premeščava in skušava utrditi sidro. V plitvem zatrepu srednjega zaliva so tri debele  verige, 2 sidri in 3 klade (corpo morte). Italijanu s katamaranom poveva, da bova od svojega sidra napeljala vrv za vsak slučaj na corpo morte zraven tistega, na katerem je privezan on. Prijazen kapitan nima nič proti, se pa čudi, ker ni vedel, da napovedujejo močan veter. Čez 2 uri, ko midva sekava popoldansko siesto, se začne dreti »Slovenija, Slovenija!!!« »Šit, šit, nekam naju nese,« panično lezeva na palubo. »I go, mooring is free for you!«. Uf, naju je prestrašil s svojo dobronamernostjo, odhaja, pa je hotel zgolj sporočiti, da je privezno mesto zdaj prosto za naju. Priveževa se torej na dober muring in 3 noči smo srečni. Še bolj bi bili srečni, če bi imeli tisto veternico – generator, ki jo je Gregor skoraj kupil, saj bi ob vsem tem pihanju prišla zelo prav. Tako pa moramo, če se par dni ne premikamo z motorjem, za polnjenje akumulatorjev prižgati motor in za hlajenje alternatorja odpreti loputo, da ropota in smrdi… Sončne celice naj bi zadoščale zgolj za hladilnik, pa še to pod pogojem, da bi bil ta učinkovit. Naš pa je že star in se malo bolj muči – porabi več elektrike.

Very big olive tree, we were impressed.

Very big olive tree, we were impressed.

On Arki goats are mostly fenced. This leaves some grass and other plants in the landscape, which is good.

On Arki goats are mostly fenced. This leaves some grass and other plants in the landscape, which is good.

Ko je najhujše pihanje mimo, se prestavimo za cele pol milje v zaliv z dvema tavernama na otočku Marathi. Tudi tu so muringi, prav veliko jih je in postojanka je zelo popularna. »Piratu« preneseva Anastazijine pozdrave ter si privoščiva kalamare in girice. Kar je bil večinoma stran vržen denar, saj se še pred večerom premakneva naprej (na tem privezu za najin okus preveč ziba), med plovbo pa krmni valovi tako lepo »zibajo«, da gredo girice z grško solato in želodčno kislino preko krme v vodo.

Lipsi

Velik južni zaliv, raje sidrava v zahodnem delu, kjer le redko pihne sunek vetra s hriba, kot da bi se skušala tlačiti na mestni pristan.

Good anchorage in big south bay, Lipsi

Good anchorage in big south bay, Lipsi

Sprehod do vasi (bankomat in malo zelenjave) je dolžinsko ravno pravi. Spet se vodnik-pilot moti, saj je naselje medtem že postalo turistično. Nekaj apartmajev je prav simpatičnih. Tudi kapelice so lepo vzdrževane – le mnogo preveč jih je. Z barke jih naštejem 15. Hiš vsega skupaj pa ni čez 100. Na začetku pomola tabla, da na tem otoku ločujemo smeti (ironija 1. vrste, ker smo videli grško ravnanje z odpadki). Druga tabla pravi, da je na otoku nudizem prepovedan. Le zakaj jih nagci tako motijo? Morda zaradi vsepovsod prisotnih božjih oči, po številu kapelic sodeč? Ah, le kam je šla stara Grčija, ko so cenili lepoto telesa in urejenosti okolice!?!

Nicely kept chapels on Lipsi. Only there are sooo many of them!

Nicely kept chapels on Lipsi. Only there are sooo many of them!

Dve noči bolj slabo spim. S sidriščem ni nič narobe, le polna luna je! Ob polni luni težko vidimo zvezdice. Verjetno sva pozabila povedati, da sicer ko se stemni uživamo v prekrasnem nebesnem svodu. Svetlobnega onesnaževanja je malo in Rimska cesta se zdi kot oblak, ki se boči preko celotnega svoda. Vmes pa še švigajo utrinki in za željo imam vedno podobno misel: da bi se Habibi čimmanj razpadala in naju peljala, kamor želiva.

Halavre

IMG_0503 (32)

Japanese would call it the Turtle island. In Greece small ones don't even have their own names - it is part of halavra group.

Končno dva dni miru, se veseliva. Zajadrava med majhne otočke takoj južno od Lipsja. Od daleč je najbolj zanimiv vzhodni, ki ima obliko želve.

Ostali so bolj odsekani. Najino ugibanje, da bi po pečinah morali gnezditi mediteranski sokoli, se izkaže za resnično. In ravno ko najdeva kotiček, kjer bi se za krajši čas lahko usidrali, da pošnorklamo še po vodi in zaplavamo skozi naravno okno…že priropota izletniška ladjica Rena z glasno »avtentično« glasbo. Ker seveda ona tu meče sidro (po sistemu: pa magari preko trupel) in zabava goste, se Habibi užaljena umakne ter mešano z jadri in motorjem napoti proti Patmosu. Ta kotiček sva ponovno obiskala pri vračanju s Patmosa, pa spet ni bilo nič od plavanja – vse naokoli so butali valovi (posledica prejšnjednevnih vetrov) in sidranje na kamniti podlagi ne bi bilo varno.

Patmos

Že od daleč se na vrhu Patmosa vidi bela hora s sivo-rjavo trdnjavo na sredi.

Chora and Monastery of St. John on Patmos can be seen from far away. Below is Griks bay - good anchorage + buoys.

Hora and Monastery of St. John on Patmos can be seen from far away. Below is Griks bay - good anchorage + buoys.

Najprej se napotiva v južni zaliv. Tu je presenečenje plaža Milli Amos z zelo finim zlatim peskom. Do nje se očitno pride le s plovili ali peš čez hrib, do taverne robo tovorijo oslički, pod zasajenimi drevesi je nekaj divjih kampistov in pol ljudi je nagcev. Sipine se potegnejo še malo v ozadje, privoščimo si sprehod, midva občudujeva cvetove, ki poganjajo iz navidezno spečih suhih čebul brez listov, Ronjo pa zanimajo rogate pojave, ki so kot Indijanci razporejene po grebenih.

Psilli Amos (Patmos) beach in the evening. This one is even half nudist.

Psilli Amos (Patmos) beach in the evening. This one is even half nudist.

Ko se Ronja pokaka na plaži, jaz s kamni to prenesem in zakopljem pod neko korenino. Iz bližnjega šotora priskaklja teta – sicer lepo da pospravimo, vendar to raje vržemo na goro, ker tu ljudje kempirajo. Ja, bomo, se ji nasmehnemo in zadržimo nadaljnje komentarje zase. Seveda ne bom šla zdaj izkopavat tistega kakca. Nanj se ne more nihče več usesti, sicer pa so po plaži še kozji in osličkovi kakci in tudi ta teta ne more hoditi prav sofisticirano na svojo potrebo. Uf, so eni težki, da ne govorimo, da ona tako ali tako na črno kampira na plaži. Sidrišče, odprto na zahod, zapustiva še pred nočjo, saj se kljub brezvetrju valovi večajo. Severno pod nekimi samostanskimi vrtovi je mirneje. Daleč naokoli je tu edino rastje in prileže se jutranji sprehod med čistimi zidovi urejenimi vrtovi. Sicer nikjer nobene krščanske duše, le en mali zelo shiran muc in trije kosmati agnostiki. Na žalost je zelo blizu nad posestjo kamnolom, ki nemarno zaprašuje že tako občutljiv borov gaj in vrtove, s katerimi se nekdo trudi.

We chosed our anchor in big south bay below the monastery with some gardens. It is a disgrace that nearby stone quarry is dusting the plants which are already having hard time in these arid conditions.

We chosed our anchorage in big south bay below the monastery with some gardens. It is a disgrace that nearby stone quarry is dusting the plants which are already having hard time in these arid conditions.

IMG_0503 (89)

IMG_0503 (93)

Za dva dni zopet napovedujejo orkanske vetrove na zahodni strani otoka, zato moramo najti primerno zavetje. Najprej se peljeva mimo zaliva Grikos, v glavnem pristanišču otoka Skala ugotoviva, da nama, kot običajno, ni všeč, zato se vrneva v Grikos. V njem je veliko velikih boj in očitno je priljubljeno sidrišče. Z izbrane boje naju proti večeru spodi Grk, ki pravi, da je pravzaprav njegova, naj pa se veževa na ono rumeno, ki je menda prosta. Sicer ga ubogava, a Gregor si ne more kaj, da ne gre potem do njega »vprašat«, kako prideš do »svoje« boje. Še najbolj smešno je, ker je na stvar, ki je namenjena privez velike težke reči, on privezal malo večjega gumenjaka.

IMG_0503 (130)

Ker ni bil aroganten, in je Gregorju takoj priznal »seveda, to je nelegalno«, ni prišlo do hujših besednih bojev. Ampak s te boje naju pa ne bo več nihče spodil! Apartmajsko naselje ima k sreči eno izposojo skuterjev, da odbrziva v Skalo, kjer lokalnemu mojstru pustiva laptop. Windowsom se je malo pobrljalo ali pa je Toshiba morda staknila prašičjo gripo in naju ni več pustila brkljati po internetu! Potem sva se napotila na choro. Ta je prav fantastična. Urejena, zanimiva, čista (če ne štejemo mačjih kakcev) s strašnim trdnjavskim samostanom na sredi. Večina hiš naj bi bila iz 15. stoletja.

Patmos Chora

Patmos Hora

IMG_0503 (157)

IMG_0503 (164)

IMG_0503 (165)

Gre za zelo slaven samostan, posvečen  Janezu Evangelistu, ustanovljen je bil leta 1088. Najmlajši izmed Jezusovih apostolov je večino svojega življenja deloval v Efezu (danes Turčija), nekaj časa pa preživel v jami na Patmosu, kjer je skozi razpoko v skali slišal Božje sporočilo…in napisal Razodetje oz. Apokalipso. Okoli jame je danes tudi cerkev in pobirajo vstopnino, zamikalo me je sicer, da bi, če bi se z barko prestavila v Skalo, opravila vzpon po stari tlakovani poti mimo te svete jame do vrha hore. Del poti gre namreč čez borov gozdič in lepih sprehodov/vzponov se nam na tem našem jadranju že hudo manjka. Največja atrakcija glavnega samostana je njegova zakladnica.

Biggest attraction in monastery of St. John is the Treasury. There is entrance fee but we don't care for it anyway and rather enjoy the monastery corridors and ledges themselves.

Biggest attraction in monastery of St. John is the Treasury. There is entrance fee but we don't care for it anyway and rather enjoy the monastery corridors and ledges themselves.

Midva, agnostika, pa se zadovoljiva s smukanjem po čistih ozkih hodničkih in vzpenjanjem po lesenih stopnicah – žal ne moreva zlesti povsod, navsezadnje menihi tu še živijo.

IMG_0503 (179)

Impressions from Monastery

IMG_0503 (187)

IMG_0503 (191)

Old monastery kitchen - giant kneading trough

Old monastery kitchen - giant kneading trough

IMG_0503 (177)

V bližini trdnjave je par stojnic, kjer prodajajo religiozne spominke – tudi npr. kovinske tablice, ki prikazujejo del telesa ali osebo, za katero moliš, to tablico pa potem na določeno mesto pri cerkvi natakneš na žebljiček. Oz. tako je bilo, zdaj so to samo še spominki?

It used to be a permanent prayer to hang in the church, now more a souvenir.

It used to be a permanent prayer to hang in the church, now more a souvenir.

Leaving the monastery to find somwhere to sit an drink in Chora, maybe to buy some nice thing

Leaving the monastery to find somewhere to sit an drink in hora, maybe to buy some nice thing

The best door knocker I saw

The best door knocker I saw

V hori sva opazila dve galeriji, dve (sredi dneva zaprti) taverni in en bar. Spominja me na Monemvasio – človek bi rad kaj malega zapravil, pa ne more. Nikjer prijetnega kotička, da bi se odžejala – lokacija bara ni bila nič boljša kot zidek pri parkirišču, tako da sva spila pivo in pohrustala sirovokoruzni flips (?) iz kioska.

Lack of bars or tavernas that would be open during nthe day left us taking our beer and something unhealthy from kiosk

Lack of bars or tavernas that would be open during nthe day left us taking our beer and something unhealthy from kiosk

Sprašujeva se, ali bi bil zanimivo ponoviti horo še ponoči, kako jo razsvetljujejo srednjeveške lučke. Pa Gregorju še tretja vožnja s skuterjem (zvečer je šel po posodobljeni laptop) ni več dišala.

Na koncu našega zaliva se nad peščenim jezikom dviga nenavadna skala. Površina je precej preluknjana, vidiš niše, izbe, temelje za stebre, stopnice, kanale in velik zbiralnik za vodo. Ni pa jasnega pojasnila, kdo je tu bival. Lahko bi bili puščavniki v 4. ali 5. stoletju, lahko da je bila skala celo samostojen samostan v 11. stoletju.

Klikatsou Rock between Grikos and Petra beach

Klikatsou Rock between Grikos and Petra beach

It has rooms...

It has rooms...

...stairs...

...stairs and ledges...

...water tanks and more. And it is nort even clear what monks and when lived here.

...water tanks and more. And it is nort even clear what monks and when lived here.

Archangelos

Enodnevni postanek. Opuščena taverna, čreda koz, bodikavo grmičevje, ribje farme – slednje je nekaj novega, posledica je kalna voda tudi v našem zalivčku. Gregor sicer opazi lepe debele salpe, a bežijo pred njegovo harpuno kot hudički pred križem. Poskusim še jaz s trnkom – na kruh in misli so nore, a kaj ko te reči padata s trnka. Polžev, ki sem jih tako vestno nabirala in se lepo držijo trnka, pa sploh ne povohajo. Zvečer letijo čez zaliv sive čaplje. Prav hecno jih je videti nad temi suhimi otoki, ko pa jih imava za naše »domače« iz Kamniške Bistrice. Verjetno gre za neko migracijo, saj jih je za veliko jato, posamezne pa sva videvala že nad Agathonisijem.

Something new - fish farms!

Something new - fish farms!

Veter se resda malo umirja, nas pa je dosegla tudi neka fronta, občasno je celo malo oblačno in zvečer hladno veje. Pa ne da bomo morali pri vremenski napovedi začeti spremljati še padavine, ne le pihanje!?

Leros

Glavno mesto je Lakki. Poleg običajne grške neurejenosti se pridruži še hecna arhitektura. Hiše in javne zgradbe s t.i. art deco pridihom je menda naročil zgraditi Musolini, ko je v velikem dobro zaščitenem naravnem zalivu še domovala italijanska pomorska baza. Zdaj pa skoraj vse propada.

Lakki is a funny town. Besides of usual Greek lack of urbanisem there are old public buildings left by Moussolini's idea to make it his summer resort

Lakki is a funny town. Besides of usual Greek lack of urbanisem there are old public buildings left by Moussolini's idea to make it his summer resort

And most of this is falling apart.

And most of this is falling apart.

Po drugi strani je marinica izjemno poceni, 14 € na noč, požreti moraš nekaj hrupa, ker stoji na ovinku ceste, ki vodi med drugim na trajektno pristanišče. V ozadju je malce dreves, da si oko spočije, po mirni cesti si lahko pretegnemo krake, nad bori čivkajo pisani čebelarji na svoji poti v Afriko.  Prvič v Grčiji bova sicer morala kupiti vodo v trgovini, saj iz pipe ni pitna. Ocenjujeva, da bi bilo vredno izkoristiti brezplačno dostavo iz trgovine in vse kotičke Habibija napolniti še z vinom. Kmalu gremo v Turčijo, tam pa je z alkoholom križ (no, ja, polmesec). A kaj, ko nisva videla neke velike izbire žlahtne kapljice. Upanje je še otok Kalymnos.


Responses

  1. Čim manj nevšečnosti, neprijetnosti in lepo jadranje na “poti”v Turčijo. Tam pa vama za sopotnici privoščim srečo in previdnost.

  2. Kar se pomanjkanj plezanja tice. Saj imata se jambor, a ne? Za vajo vsak dan parkrat gor, pa dol (namesto sieste) :))

  3. Halo Habibi

    Sporočam žalostno vest
    Jorgas-mož sailmakerice Anite ne bo več kupoval starih avtomobilov niti bark- podlegel je srčnemu infarktu kmalu potem, ko smo se poslovili ( v torek 1.9.09)
    Sicer z Mitko upava da vama gre dobro.
    Najini severni Sporadi so bili en sam dež in viharni vetrovi.
    Morda še naletimo eden na drugega.
    Teden od 26.9. naprej planirava jadranje s prijatelji od Kosa do Kasteloriza in pripadajočo turško obalo-

    Lep pozdrav
    Mitka in Matjaž-Mima -Samos Marina

    • Grozno, pa tak klen Grk je bil videti, za živet 100+ let. Tole naju je pa res razžalostilo. Pa še mulca sta premlada, da bi se spodobilo takega fajn očeta izgubiti. Boga Anitta, če sta še tam, ji sporočita najino iskreno sožalje in prav resno misliva iskreno. Ahhh, morda pa tale najin odklop le ni prezgodenj, kdo ve?
      Vreme tu je lepše. Absolutno bi se še morali srečati – se pravi čez dober teden kje okoli Knidosa… telefone imata.


Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s

Kategorije

%d bloggers like this: