Posted by: malanstrbenc | 26/08/2009

Prečkanje Egeja in dve nesreči / Crossing the Aegean and two accidents

In her new summer haircut Ronja is ready for the passages

In her new summer haircut Ronja ronja promenades for the last time in best port by her opinion and is ready for the passages

Malo sva se že naveličala Severnih Sporadov, čeprav so lepi. Ob prvem vremenskem »oknu«, kar pomeni rahlo zatišje v prevladujočem meltemiju, bo Habibi prečkala Egejsko morje. Vendar se morava najprej ustaviti še v Volosu, ker pričakujeva pošiljko. Potem smo kar hitro brzeli naprej, hoteli smo priti na lepše, za plačilo pa sta se nam zgodili dve grdi nevšečnosti. Majhnih je tako ali tako vedno dovolj.

We stopped shortly in Volos and realised to late it would be a good base to discover nice villages of Pilos peninsula and also  Meteora. We were but in a hurry to catch a »meltemi window« to cross Eagean more easily. Indeed partly the winds were low but not as well the waves so it was rocky going from Skyros to Khios. On Skyros an accident happened that almost cost the life of Ronja. She was chasing the goat and fell over the cliff. About 7 m direct fall on the rocks… Amazingly she suffered no fractures, only 3 bruises, shock, heavy breathing for a day and brain concussion. After a week she was completely OK to (try to) chase cats. We shortly stopped on Khios. Captain claimed he felt bad vibrations there and we didn’t indulge in any tourism. Arriving into Karlovasi port on Samos in the middle of the night we failed to see there is better sheltered enclosure for small crafts and therefore rocked wildly on the anchor + listened to wild disco music. Very early in the morning we left only to experience very unpleasant confused seas with no wind below green mountainous slopes of NW Samos. In Fournon channel it blew more than enough to set a new Habibi speed record and for rest of the day we found a nice anchorage in Klima bay. Later we went as directed to Ormos Marathokampos where we met the Archipelagos people, got provisions, did a trip around Mt. Kerketefs with scooter, saw a pair of snake eagles and Mediterranean chameleon. But the port was terrible – it blows hard here all the time! We had problems berthing and even more getting out. In the process we killed our dinghy. After short stop on Agathonisi we are about to return to Samos – marina near Pithagorion, to buy a new one.


Iz priročnega pristana Nea Klima na Skopelosu se torej usmerimo na jugovzhod.  Najprej razpreva klasična jadra, okoli vogala Skiathosa motoriramo, potem pa gre proti jugu z genakrom prav lepo. Odločiva se, da se bova najprej ustavila v zalivu Andriami, blizu velikega kamnoloma malo pred vzhodom v Vološki zaliv.  Meni takoj pade v oči majhen zalivček s turkizno vodo, pa je noter že ena jadrnica in kapitan dvomi, da je prostor še za eno. V zatrepu zaliva Andriami pa je malo naseljeno in čudno – kapitanu sploh ni všeč. Vrneva se torej do turkiznega, Italijani nama mahajo, da naj počakava 10 minut, ker oni tako ali tako grejo. Sicer pa da jim je prišel eden od čarterja Sunsail povedat, da bo zvečer sem prišla cela flotilja in bodo imeli zabavo. ??? Ko Italijani gredo, se na podobno mesto zasidrava in priveževa še midva. Z Ronjo komaj dobro opraviva lulanje in kakanje na obali, ko se že pripelje gumenjak Sunsail. Zelo vljuden angleški dečko pojasni,  da res pride flotilja, povezali jih bodo v splav, v ozadju obale pri koči zakurili žare, zelo se opravičujejo, ampak res lahko samo tukaj to naredijo in nakupili so že toliko mesa… Lahko se priveževa zraven in še midva spečeva, če imava kaj…no tudi če nimava, bo dovolj za vse. Ker nama seveda ni do vsesplošne zabave, vzdihneva, vzdigneva sidro in greva za vogal. Priveževa se tako, da gledamo v skale, pa zaliv ni več tako grd, kot se je prej zdel… Zvečer me obliva kurja polt – kaj je to zdaj neka ohladitev!? Termometer pravi 29 st. C. Velik padec, zato me pa zebe!

Rounding Cape Trikeri to sail into Volos bay

Rounding Cape Trikeri to sail into Volos bay

Naslednji dan odjadrava okoli velikega vogala in se ustaviva na otočku Pitou. Za malico so ikre ježevk.

Urchin roe + lemon juice for a small meal.

Urchin roe + lemon juice for a small meal.

Prijatelj Babis po telefonu pravi, da je pošiljka že prišla in naslednji dan se dobimo v Volosu. Da ne bo vse brezskrbno, na obali Ronja najde osla in ga začne po začetnem previdnem ovohavanju gnjavit. Osel ponori in po obali podi Ronjo, ko se zadovolji, ga hoče poditi Ronja…ljudje, ki imajo na obali šotore in žare pa seveda zganjajo paniko. Ronjo nekako ujamem za rep in jo za »kravatlc« odvlečem v vodo in nazaj na barko. Potem mora za kazen ležati na premcu in biti tiho. Po 1 uri nežnega gledanja in občasnega milega cvileža nisem več jezna nanjo…

Babis naju pričaka na svoji jadrnici Ontzi na mestnem pristanu ter pokaže, kako naj se namestiva zraven, na mesto njegovega prijatelja. Dobimo elektriko, vodo, paket iz Nemčije (v navtičnem katalogu je naročil stvari zase in naju na svoj naslov, stroške dostave si delimo, prav elegantno), zvečer se spet vidimo. Rad bi naju peljal »na goro«, klasično turistično destinacijo tod okoli. Žal ima delo do osmih zvečer. Rabita še kaj – oprati cunje,vama posodim motor? Pravi friend, a ne želiva ga preveč obremenjevati. Ko se zvečer dobimo še z njegovo prijateljico Natašo, ugotovimo, da bo deževalo.

Beautifly resored houses in Makrinitsa, Pilos mountain above Volos

Beautifly resored houses in Makrinitsa, Pilos mountain above Volos

Natasha and Babis were sorry that it rained, we found it romantically exotic

Natasha and Babis were sorry that it rained, we found it romantically exotic

Kratek sprehod po vasici Makrinitsa je kljub dežju (sicer pa povsod tečejo potočki, rastejo mogočne platane, skakljajo zelene krastače) izredno romantičen, bister gorski zrak paaašee, hrana v tavernici je zelo okusna. Tudi Nataša obžaluje, da ne ostaneva dlje, saj bi se njen sin Dionisis rad postavil pred prijatelji z Ronjo. Postaja žal tudi nama, da sva si tako zaplanirala, saj vidiva, da bi bilo vredno raziskati okolico gore Pilio oz. istoimenski polotok, tudi do Meteore je relativno blizu. Samo mesto Volos (5. po velikosti v Grčiji) je čisto spodobno za oskrbo brez pretiranih nevšečnosti  velikega mesta. Vredno bi bilo obiskati arheološki muzej. Iz Volosa, takrat imenovanega Iolkos, so odpluli Argonavti! Da niti ne omenimo, da je udoben privez zastonj. Hmmm. Toliko o temu, da imamo »all the time in the world«. Samo če ne greva zdaj, sva lahko pečena za naslednje 3 tedne (in res bi bilo tako).

In Volos

In Volos

Ship Argo started her voyage in Iolkos - today's Volos

Ship Argo started her voyage in Iolkos - today's Volos

Drugi dan smo večinoma motorirali vse do Skyrosa. Lovili so nas oblaki. Brezimenski zalivček je bil idiličen za prenočitev. Na bližnjem boru si perje suši ptica, ki je videti popolnoma enaka vrsta kot “domače” sive čaplje iz Kamniške Bistrice.

Overnight stop in Noname Bay on Skopelos, leaving the clouds of mainland behind

Overnight stop in Noname Bay on Skopelos, leaving the clouds of mainland behind

Also the bird is happy that rain is gone - my guess this is a grey heron (it lives in abundance in our homevillage - but there it depends on freshwater?)

Also the bird is happy that rain is gone - my guess this is a grey heron (it lives in abundance in our homevillage - but there it depends on freshwater?)

Naslednji dan uspemo prijadrati (v bistveno manjših valovih kot prejšnjič) do Skyrosa.  Za prenočitev si izbereva malo zahodni zatrep zaliva, kjer sva že bila, pa je zelo pihalo. Z Ronjo odplavava do obale, da se polula in pokaka. Nekje zgoraj na pobočju meketajo koze. Ker smo lačni, kmalu odplavam nazaj proti barki, Ronja sprva za mano, potem si pa premisli in se vrne na obalo. Midva se malo kregava, naj priplava do barke, zelo vztrajna pa le nisva bila. Koze je že kdaj prej podila, slej ko prej jo te podurhajo v njim znane stezice, Ronja pa hitro pride nazaj, saj se ne oddaljuje rada. Kakšna koza niti ne beži, pa potem itak ni zanimiva. No, tokrat se po ovinku vzpne do njih, ko se te splašijo, je vsa vesela, bevska in teče malo levo, malo desno, midva gledava to z barke kakih 50 m stran in Gregor ironično pripomni – “No, a ti bo uspelo dol past?!” saj je pod grmičevjem kakšnih 15 m navpičnega skalovja. Kot zakleto se seveda ena od kozic spomni, da bi se skrila v pečine. Ronja za njo, midva vpijeva Ronja NEEE, pa je že prepozno, ji je že spodrsnilo, leti po zraku kakšnih 7 m na polico, naredi TUP in ona JAVK, pa še naprej kake 3 m nižje na skale ob morju. Bežno jo vidim, da se je še pobrala, pa spet sesedla, v tem sva midva že skakala in panično plavala do nje.

Ronja's failure to follow the goat (in red). Intead she had a nasty fall (dotted green)

Ronja's failure to follow the goat (in red). Intead she had a nasty fall (dotted green)

Gregor je bil pri njej prej in joka nad negibnim telescem, jaz sem si razpraskala goleni, ko sem se vlekla čez zadnje metre morja. Sem v mislih kar videla prelomljena rebra, medenico, pnevmotoraks… Ko pridem zraven, punca mežika in hrope, privzdignem jo, da ima sproščen prsni koš, a ni videti nič polomljeno, krvi je malo, pa še to ugotovim potem, da je moja. Gregor pripelje dingi, misleč da bo kužeju treba samo še skrajšati muke s katero od mojih »skrivnih« stekleničk. Jaz vseeno le ugotavljam, da večjih zunanjih poškodb nima, je pa v šoku. Besno razmišljam, ali ima ta otok sredi ničesar sploh kakega veterinarja in če ga ima, gotovo nima rentgena in ultrazvoka. Kličem v Slovenijo, k sreči je profesionalka in prijateljica Saša takoj dosegljiva. Njeni komentarji me takoj pomirijo, držim se navodil, malo infuzije, kortikosteroidni pripravek, antibiotik. Še enkrat jo tipam, nič ni zlomljeno, celo hoditi hoče, stanje se ne slabša, kar bi sicer govorilo o notranjih poškodbah.

Ronja asleep after first aid. At first breathing was very laboured. Every hour she was better. Nothing broken.

Ronja asleep after first aid. At first breathing was very laboured. Every hour she was better. Nothing broken.

M< legs suffered worse than Ronja's - result of frentic swimming for her.

My legs suffered worse than Ronja's - result of frentic swimming for her.

Pustimo jo počivati na mirnem in toplem, kadar pojoka, jo Gregor tolaži, ponoči jaz prespim pri njej. Dihanje se kmalu izboljša, zjutraj ima že velik apetit, lula pa povsod. Za terapijo pustimo samo protivnetni-protibolečinski Rymadil. Odločiva se, da nadaljujemo s pasažo v »večjo civilizacijo«, kužo v glavnem siliva, da spi, magari v naročju enega od naju, da jo je manj ziba. Ima apetit, vode ne bi, z veseljem pa popije mleko (ga zmešam iz prahu). Ko jo naslednji dan odpeljeva na lulanje na obalo na otočku Psara in še kasneje na Khiosu, bi že kar nekaj skakljala naokoli, samo opoteka se in jo morava miriti, naj dela vse počasi. Pretresek možgančkov, in to je vse? Neverjetna je. En teden jo še skrivava pred soncem (če ne gre drugače, z rutko).

Rest of the passage we try to minimise rocking for her and keep her on antiinflamatory painkiller

Rest of the passage we try to minimise rocking for her and keep her on antiinflamatory painkiller

Sun protection for dizzy head

Sun protection for dizzy head

Ko pred trgovino zagrabi malo muco za vrat, sklenem, da je zdrava in začnemo spet s tršimi ukazi. Še vedno pa se zgroziva, ko pomisliva na tisti prepad in najino kosmatinko, ki leti tam doli… Praznovanje njenega drugega rojstnega dneva je dvojno – po datumu in kot začetek drugega od levinjinih življenj.

Na Psari sva samo prenočila. Videti je, da ima samo eno zelo neugledno naselbino, v njej dve ogromni cerkvi in samostan, ter ducat malih cerkvic po golih gričih.

Psara has big churches

Psara has big churches...

...and a lot of chapels dotted around barren landscape

...and a lot of chapels dotted around barren landscape

Za nameček je predvečer Marijinega vnebovzetja, pa so razsvetlili skalovje in potko do cerkvice na griču nad naselbino. Pristanek na otoku Khios (tudi Chios) je bil tudi kratek. Tu se naj bi rodil Homer, a danes ni videti več tako rodoviten, kot ga je on opisoval. Na jugu so zaščiteni nenaseljeni zalivi, ob pristajanju se že veselim, saj v ozadju slutim nasad mastike.

Mastic trees on Khios are still used for production of mastic gum

Mastic trees on Khios are still used for production of mastic gum

Mastika – Pistacia lentiscus – je sicer po celem Mediteranu prisoten grm oz. nizko drevo, a prav na Khiosu so v zlatih časih otoka (14. in 15. stoletje) obogateli s pridelavo smole mastike. Veliko so jo uporabljali kot vezivo, osnove za barve, za svež dah in afrodizijak prebivalk in obiskovalcev haremov, danes je še prisotna kot sladilo, pa tudi kot zdravilo pri želodčnih težavah, je sestavina zobnih past (zmanjšuje vsebnost bakterij na oblogah) in priročen aditiv za moderno »bio« kozmetiko. Zaliv potem ni tako fajn, kot se zdi, saj do njega pripelje cesta in na obali vreščijo kopalci. Drugi dan se pomujamo okoli rta Mastika, z namenom pristati pred kako naselbino, dobiti skuter in obiskati srednjeveške »mastikine« vasice, ki so po vodniku po grških otokih videti nadvse privlačne. A zaplete se že pri sidranju, saj je zelo malo prostora, gneča, piha neugoden veter…TALE OTOK MI NI VŠEČ, zaključi kapitan in obrne krmilo v smeri proti Samosu, kamor piha veter. Kasneje pravi, da je čutil negativne vibracije. Mogoče še iz časov, ko so skoraj vse prebivalce Khiosa pokončali Turki. Bilo je leta 1822, ko se je otok pridružil preostali Grčiji v vstaji proti otomanski oblasti, pa so se Turki množično znesli na Hiotani. Seveda so se od začetka vstaje množično klali oboji, a hioški masaker je bil dobro dokumentiran in doprinesel k splošni podpori Evrope za grško neodvisnost. Neki vir pravi, da so za masaker krivi celo prebivalci Samosa, ki so po pomorski bitki prišli pobijat preživele Turke, ki so se zatekli na Khios, maščevanje pa so namesto Samotranov doživeli Hiotani. Otoka naj bi bila zato skoraj dve stoletji smrtno sprta in šele pred desetimi leti je začel med njima vozit trajekt.

We left Khios quickly and continued to Samos. Here there was a heavy traffic.

We left Khios quickly and continued to Samos. Here there was a heavy traffic.

Še z vedno omotično Ronjo tako jezdimo valove cel popoldan. Ladijski promet je gost in neki orjak sumljivo pozno spremeni kurs nama za krmo. V mraku vetra zmanjka, valovi pa so še vedno veliki in nam ni več fino, po zelo dolgem času imamo spet prižgano kartografijo na PC, saj si želimo vpluti v pristanišče Karlovasi. To je sicer prostorno in še vedno nekaj delajo na njem, vendar nikakor niso znali prav zgraditi valobrana in je povsod nemirno. Tako zaradi teme kot vsepovsod odbijajočih se valov se ne upava nikjer pristati ob obalo, temveč vrževa sidro. Iskreno upava, da sedi noči ne bo prišel kak trajekt in nas povozil. Ronja mora opraviti svoje stvari na palubi, spimo pa zaradi zibanja in glasne kvazi glasbe iz bližnjega kluba tako ali tako bolj malo. Še pred sončnim vzhodom poberemo šila in kopita in tudi sedaj spregledava stranski predelek pristanišča. (Ob obisku Karlovasija čez par dni z mopedom namreč ugotoviva, da ima ločeno »marino«, kjer je morska gladina celo bolj mirna. Vendar je prostor utesnjen in se tako verjetno tudi tu ponoči ne bi vezala na kopno.) Zunaj pa naju pričaka »zmedeno morje« – torej križni valovi, vetra pa ves čas plutja pod zahodno obalo, ki je v jutranjem mraku sicer videti hribovito slikovita, skoraj ni.

Night in Karlovasi port on Samos was very uncomfortable. We left at sunrise only to be even more uncofortable in confused seas

Night in Karlovasi port on Samos was very uncomfortable. We left at sunrise only to be even more uncofortable in confused seas

Gregor se pošteno namuči s krmarjenjem, pri obratu v Furnonski kanal pa se od nekod prikaže veter in to prav močan. Ker je skoraj krmni, razpreva le genovo in čez dobre pol ure Habibi prav nori. GPS pravi, da gremo s hitrostjo 7,8 vozla – to je rekord! Krmar se mora zelo potruditi, da zvozi mimo rta, saj v močnem vetru zelo težko obrneva genovo na drugo stran. (Zaradi notranje napere jo morava pred obratom zviti, kar gre v močnem vetru zelo težko, pri tem pa se po možnosti še zapleta ali v napero ali dvižnico za genaker. Že dolgo razmišljava, da bo treba tu nekaj spremeniti.). Za rtom je z valovi in vetrom skoraj takoj konec in kar takoj se zatečemo v kot med skalami zaliva Klima. Voda je spet turkizna, po grapi z gore priteka potoček, po pobočjih se košati zanimivo rastje. Le rib je v vodi zelo malo.

Finally a shelter in Klima bay, Samos. Thre was even stream of freshwater coming down the mountain. A bit later also gusts of wind came down but we were tied securely.

Finally a shelter in Klima bay, Samos. Thre was even stream of freshwater coming down the mountain. A bit later also gusts of wind came down but we were tied securely.

Popoldan z gore začnejo padati sunki vetra. Ker sva dobro privezana z dvema vrvema na skale, varnost ni problem, pač pa udobje – ničesar ne moremo puščati v kokpitu  ali palubi, da ne gre na dno ali na jug, še hladno postane, da se zvečer kar zapremo v podpalubje. Sva pa našla povsem spodobno in precej novo  ribiško palico, ki jo je morda prineslo sem valovanje s kakega gliserja, ki je šibal med Samosom in Ikarijo. Telefonski signal je ravno toliko dober, da dokličem Anastazijo. Da, jutri bo imela čas popoldan, naj pokličeva, ko bova pristala v Ormos Maratokampos.

Ormos Maratokamphos, Samos

Ormos Maratokamphos, Samos

Slabo uro motorirava ob južni obali in le malo pred omenjenim naseljem se na vodi pojavijo pene. Kaj, a ravno tu čez vleče? – se sprašuje Gregor in sumničavo gleda vetrne turbine na sedlu ravno nad naseljem. Dvomi so se izkazali pravilni. Tudi če je povsod drugje mirno, čez sedlo vleče in po blagem pobočju še z večjo silo udarja v pristanišče.

Obove Maratokampos there are big and smal wind turbines (arrows). Whoever desigened a port here was very stupid. Water actually boils around Habibi. If it wasn't for water and electricity and offer by Archipelagos to tie to their boat we would never even attempt docking here.

Obove Maratokampos there are big and smal wind turbines (arrows). Whoever desigened a port here was very stupid. Water actually boils around Habibi. If it wasn't for water and electricity and offer by Archipelagos to tie to their boat we would never even attempt docking here.

Ker nama Thodoris (šef Archipelagosa in Anastazijin partner) obljublja, da si lahko napolniva vodo, se potrudiva pristati ob glavni pomol ob njihovo »novo« raziskovalno jadrnico, ki pa deluje malo žalostno. Trenutno ni pravi čas za opazovanje, meltemi pač, pa tudi sicer so na Inštitutu videti bolj zaposleni s sestankovanjem, pisanjem, usklajevanjem in urejanjem nove baze na Samosu (prej je bila glavna na Ikariji), kot pa da bi imeli čas za terensko delo. Sicer so prijazni in komunikativni, vendar mi grški način delovanja, ko marsikaj obljubijo, pa potem zamudijo ali sploh ne storijo, že malo preseda. Sicer res prideva do vode, po »grško« še do elektrike (vidiš nek kabel, vtakneš razdelilec in se priklopiš še ti), a s težavnim pristajanjem sva se dobro zafrknila, saj postane izplutje še težavnejše. Za 1 dan si najameva skuter in uživava v pokrajinskih razgledih – bele skale, oljčni nasadi, zlate trave, borovi in cipresovi gozdovi okoli gore Kerketefs.

Mt. Kerketefs of Samos. Driving around it one meets nice scenery. Hiking it outside summer heat must be nice too!

Mt. Kerketefs of Samos. Driving around it one meets nice scenery. Hiking it outside summer heat must be nice too!

Mestoma naju pokrajina spomni na domače gore, znaki domotožja, šmrc. Cesta do vasice Drakei je slepa ulica. Vas je po grško grda, drugače pa v Grčiji prvič opazim hišne vrtičke in malo več sadnega drevja. Verjetno je potreba po proizvodnji lastnega sadja in zelenjave ostanek nedavnih časov, ko ceste še ni bilo. Kljub temu, da smo več 100 metrov nad morjem, pa je vas znana po gradnji lesenih bark. V gostilni, kjer pri strežbi pomaga pop, si malo odžejava, potem pa prdiva po isti poti nazaj in od vročine upehana popoldan prespiva.

For driving through pine or cypress woods we recommend scooter and not car - you get extra aromatherapy!

For driving through pine or cypress woods we recommend scooter and not car - you get extra aromatherapy!

P8206903Traditional shipbuilding in village of Drakei…
...which is in the mountains way above the sea!

...which is in the mountains way above the sea!

Naslednje jutro jo mahneva v Karlovasi, kjer dobim zalogo zdravil za Ronjo, za njeno naslednjo neumnost (tok tok tok na les). Severna stran otoka je bolj zelena kot južna in pravijo, da se pogosto dežuje samo na severni polovici. Na kratkem izletu vidiva precej majhnih neurejenih vinogradov. Trta je večinoma muškat in suho vino iz muškata je presenetljivo dobro. Tudi rozeju za njegovo nizko ceno nič posebnega ne manjka in Gregor pravi, da ima še lokalni uozo drugačen okus.

Samos has wineyards - most of it muscat variety

Samos has wineyards - most of it muscat variety

Good Samos produce - the dry muscats are suprisingly good, even uozo tastes different

Good Samos produce - the dry muscats are suprisingly good, even uozo tastes different

Sicer pa gre kmetom v Grčiji vsaj napol dobro – to se ne more videti iz urejenosti njihovih kmetij, pač pa iz voznega parka. Toliko pickupov (nobel poltovornjačkov) nisva videla niti v ameriških filmih.

Greek farmers must be doing well - in general they drive something like this

Greek farmers must be doing well - in general they drive something like this

Kar se tiče favne, naju je razveselil par kačjih orlov (Circaetus gallicus) in kameleon, ki sva se mu za las izognila, ko je prečkal cesto. Mediteranski kameleon (Chameleo chameleon) je ne najbolj tipičen prebivalec nekaterih grških otokov. Sumi se, da je njegova populacija na Samosu že ogrožena zaradi grde navade, da jih turisti radi vzamejo s seboj domov oz. da skuša s prodajo zaslužiti kak domačin. Poostrili so nadzor na letališču, Archipelagos pa pošilja študente na populacijsko štetje, ki ga izvajajo ponoči, ko z UV lučko živalco lažje najdeš. Najin junak je demonstriral sposobnost kamuflaže,  saj ko sva obrnila skuter, da si ga pobližje ogledava, ga že ni bilo več oz. je bil nekje tam, le prikrit v rastje. Barvo je moral spremeniti v manj kot minuti!

Mediterranean chameleons are common on Samos (one crossed the road in front of us) but are threatened because of illegal pet trade.

Mediterranean chameleons are common on Samos (one crossed the road in front of us) but are threatened because of illegal pet trade.

They change color very quickly

They change color very quickly

Tretji dan bivakiranja v pristanišču, kjer voda od vetra kar »vre«, opaziva, da kovinsko okovje Habibike od slanega pršca že rjavi. Imava dovolj in skleneva izpluti, kar v razmerah nikakor ni neproblematično. Uspeva se izogniti butanju barke in zapenjanju za muringe, zmanjka pa pozornosti za dingi. Verjetno mu je ena od priveznih vrvi izpulila ventil. Ena komora je fuč… Dingi nam je življenjskega pomena – za sprehode in izlete z naših sidrišč. Za lulanje sicer Ronja lahko splava do obale, če le ta ni predaleč, vendar za spust z barke in skok nazaj na njo kot vmesno postajo uporablja dingi. Saj je bil res že star tale gumenjak in vedno sva omahovala, ali ga še malo popraviti, ali kupiti novega, da te pa čez noč pusti na cedilu, je pa šok. En dan improviziramo s porivanjem Ronje v vodo z viška in družno porivanje-vlečenje nazaj po lestvi. Spet gnjavimo Anastazijo, če nam lahko pomaga, kam naj gremo po nov gumenjak. Thodoris pravi, da ga na Samosu ali v bližini poceni ne bomo dobili. V ponedeljek nam bodo dali številke Atenčanov, kjer je smiselno naročiti. Za silo skušava problem gumenjaka rešiti tako, da predreva povezavo med sprednjo in problematično komoro. Luknjo, kjer je bil prej ventil, zamašiva s setom za krpanje, po 24 urah napolniva preko ventila sprednje komore. Stvar deluje pol dneva, ko se na soncu začne lepilo ločevati- luknja je seveda prevelika, pritisk v njej odmika preozek pas krpice. Ah ja, ideja je bila dobra.

Leaving the port in everpresent heavy wind we managed to kill our old dinghy - one of the ropes pulled out the walve. We improvise by filling the big hole and conect the damaged compartment with one sound one. It helped for a few more days to take Ronja for walks.

Leaving the port in everpresent heavy wind we managed to kill our old dinghy - one of the ropes pulled out the walve. We improvise by filling the big hole and conect the damaged compartment with one sound one. It helped for a few more days to take Ronja for walks.But I had to use the pump all the time.

Tačas smo odjadrali do majhnega otočka Agathonision. Ni nič lep, v vodi ni rib, je pa gneča jadrnic po zaščitenih zalivih. K sreči eden izmed njih ni označen v Heiklovem vodniku kot primeren za sidranje, pa smo v njem sami –če ne štejemo množice koz, da imam preventivno Ronjo še pri plavanju na povodcu. Razmišljava, če ne bi kar takoj odplula v Turčijo, morda je tam lepše morje in gotovo bova v vstopni marini takoj lahko kupila ugoden gumenjak. Najprej se le lotiva klicanja in pošiljanja elektronskih sporočil v »marinastore« v Atene, marino na Samosu, marino na južnejšem otoku Leros, Vikosu na Poros in kataloško prodajo v Nemčijo za čimbolj ugoden nakup. Pri slednjih bi dobili najboljšo robo za okoli 600 €, bi pa najdlje trajalo (sam transport 7 dni, vendar se glede na hitrost odgovarjanja sprašujeva, koliko časa traja procesiranja naročila), nisva tudi dobila dokončnega odgovora glede stroškov transporta, saj za otoke menda velja drugačna cena. Na koncu se odločiva, da vzameva najcenejšega »made in Greece« za 500 €, saj tako ali tako ne vemo, koliko časa se bomo tole grško jadranje še šli, pa ni treba, da zdrži 10 let. In če sva do sedaj zdržala z rdečo gumico, ki ji gnijejo deske, pušča dno, se ji trgajo ročaji… Kar naenkrat pa ima Gregor komunikacijski problem s prodajalci iz Aten, ne izveva, kako je s transportom in plačilom… Prijazno dekle iz marine Samos pa pravi, da ga lahko enak model dobavi jutri. Le da ona govori o 650 €. Dobro provizijo si je tu nekdo vzel…razen če je bila Atenska cena brez davka?…požreva slino, punca, naroči robo, jutri se vidimo. Če bo Pozejdon dal.

Ronja is completely OK again and ready for hiking. We only need to buy a new dinghy.

Ronja is completely OK again and ready for hiking. We only need to buy a new dinghy now.


Responses

  1. ventil – luknjo bi morala zalimat tudi z notranje strani, na sliki je videt da je bila luknja dovolj velika za fliko od znotraj+zunaj.

  2. Ja, saj to sva tudi hotela naredit pa nekako ni šlo. Problem je bil tudi v tem, da je luknja bila blizu zadnje deske in se ni dalo gume lepo zravnat + problem ustreznih flik. Sicer pa kakor rečeno je bil dinghy že zelo znucan, tudi tla so že puščala…kot se reče, prišel je njegov čas.


Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s

Kategorije

%d bloggers like this: