Posted by: malanstrbenc | 13/07/2009

Od Cikladov do Severnih Sporadov / From Cyclades to Northern Sporades

Kea

Kea

Iz Saronskega zaliva nam je bil cilj doseči Severne Sporade. Z ne preveč ovinka je pot vodila preko dveh najbolj zahodnih pripadnikov Cikladov, Kithnosa in Kee. Oba nenavadno temna otoka nista cilj množičnega turizma, so pa po njih posejani vikendi Atenčanov in zalivi polni gliserčkov domačinov iz podobnega konca – celina je pač blizu.

From Aegina we sailed east to most western islands of Cyclades – Kithnos and Kea. Kea has a beautiful Chora, tourists are mostly Athenians who have their weekend houses there. Bays were also full of small speedboats – the mainland is rather near. We picked up a friend on Kea and our way lead us to Northern Sporades on the inner side of Evia (Evboea). We might as well travel up the west coast since there were no usual NE winds and we motored most of the way. But then we would miss some enchanting landscape, crazy passing of the bridge by Chalkidi and 2 hour long meeting with the dophins! Pine green Skiathos, Skopelos and Alonissos awaited us with sun and smile.

Na Kithnos smo jadrali v lepem južniku brez zoprnih valov. Malan je pravzaprav nekaj časa sladko spala, Gregor pa poslušal Pengova. V nekem nagibu je lonček z drobnolistno baziliko padel na Ronjo. Ta pa se je kar potuhnila, saj nič ni, ob pasažah gre ona namreč v hibrenacijsko stanje. Proti večeru je in veselimo se že mirnega pristana Ormos Koloni, pa naju kar stisne, ko zagledava množico jamborov. Vendar ob vplutju spoznava, da so prav vse barke v vzhodnem zatrepu, na drugi strani peščenega »nasipa« – temu zalivu pravijo tudi sandbar bay.

Ormos Kolona on kithnos - we got scared by the crowd but clčose up it became clear all other boats are on the other side of sandbar

Ormos Kolona on kithnos - we got scared by the crowd but close up it became clear all other boats are on the other side of sandbar

Cycladis scene in the background. Ronja and Malan use the compact sand beach for some competition

Cycladis scene in the background. Ronja and Malan use the compact sand beach for some competition

V mraku se nama pridruži le še ena jadrnica, drugače je naslednji dan, ko navalijo gliserčki in jahtice. V severnem zatrepu zaliva je vroči vrelec – v kamenje je provizorično izkopana jamica, kamor se lahko namoči par ritk. Sredi dneva to sicer ne paše, saj je prevroče.

Hot spring near our anchorage, Kithnos

Hot spring near our anchorage, Kithnos

Na sprehodu po izoliranem polotoku moramo paziti na stezico, saj vse rastlinje zelo bode. Tu je raj za koze. Bolj kot na starodavne ruševine (ki naj bi bile…) zložene granitne plošče dajejo le vtis mnogokratnih ograd za koze.

Ancient ruins or simply goat fences?

Ancient ruins or simply goat fences?

Premik na otok Kea je bil z južnikom zopet mala malica, vendar težje najdeva primerno zaščiten zaliv – v večino, ki so zelo uporabni v prevladujočih vetrovih, sedaj okoli vogala nosi valove. Zadovoljivo zaščitenega  najdeva šele zelo na severu, malo pred trajektnim zaselkom Korissia, na zemljevidu zatrepek niti ni označen. Vendar tudi tu ne bova sama, spet se od nekod privali gliserček, ki se za nameček še tako nerodno motovili, da hoče najprej križati sidro, nato pa še s propelerjem zapeti ankarolino – najino zadnje sidro. Gregor krili in vpije, ata pokapira in urgira, na koncu pomaha »Sorry, eh!«. Vsaj tiha sta bila morjeplovca z glisera preostanek našega »druženja«, to jima gre priznati. Pokrajina naju spominja na švicarsko visokogorje, v zatrepu zaliva je sladkovodna luža, na plaži mumificirano truplo delfina. V obeh smrdečih zadevah se hoče Ronja seveda valjati. Kapitan nalovi bero ribic za zanimivo griljado, na barko prihaja gost, za katerega upava, da je striktno vegetarijanstvo morda že opustil.

Kea west coast - barren but dotted with weekend houses

Kea west coast - barren but dotted with weekend houses

Today's varied catch, we are having guest by the evening - hope he finished vegetarianism by now

Today's varied catch, we are having guest by the evening - hope he finished vegetarianism by now

Kea, waiting for the ferry

Kea, waiting for the ferry

It's not the right ferry with our friend yet, but it seems like running over us

It's not the right ferry with our friend yet, but it seems like running over us

Jošo pride z večernim trajektom (Letalo LJ-Atene, bus atensko letališče-Lavrion, trajekt Lavrion-Kea), maha nama že s palube. Ker se še menimo za najem skuterjev (dobimo avto, ker ima le Gregor vozniško z vsemi A kategorijami, izposojevalci so zelo striktni), je ura že pozna in namesto griljade si privoščimo večerjo zunaj. Presenetljivo zadovoljni smo s sirovo pito, musako, polnjenimi paradižniki in specialno otoško solato. Drugo jutro krenemo z Ronjo vred na izlet. Glavno mesto Kee – Ioulis – je tipična hora. Hore (chore) so zgoščene naselbine, tipične za Ciklade (a so tudi na nekaterih drugih otokih), v pretežno beli barvi stisnjenih kockastih hiš. Zgrajene so visoko na vzpetini, da so prebivalci lahko že od daleč videli potencialni gusarski napad in poskušali skriti vrednosti in sebe.

Chora (Ioulis) on Kea

Chora (Ioulis) on Kea

In Chora on Kea

In Chora on Kea

P6295270

V hori je promet omejen na osličke in morda kak moped. Lepo se torej sprehodimo in za severnovzhodno mejo mesta po tlakovani poti mimo pokopališča poiščemo še starega leva. Iz granitnega bloka je izklesan lep ležeči lev  širokim »nasmehom«. Njegovo starost ocenjujejo na 6. stoletje pr.n.š., morda je krasil dvorišče kake pomembne hiše, znakov svetišča ali podobnega v bližini ni.

Ancient lion behind chora on Kea.

Ancient lion behind chora on Kea.

Estimated age: 6th century BC

Estimated age: 6th century BC

Ko se vračamo, nam postavi pokonci kocine grozno riganje. Krivca kmalu srečamo, prijazen pozerski osel protestira, ker ga nihče že dolgo počohal, njemu pa to takooo paše.

He was loud, he wanted to be petted

He was loud, he wanted to be petted

Some intraspecies communication?

Some intraspecies communication?

Ker že imamo ravno avto, opravimo krožno turo otoka, tretjino tega po precej čudnem kolovozu. Pri zelo zanimivi ruševini, kamnitem stolpu, ki deluje že malo čarovniško, žal ni podatkov več kot »helenistični stolp« in »ne približuj se«. Bloki očitno padajo dol, saj so pred kratkim podrli del varovalne ograje. Zraven je mala cerkvica – seveda vse kar je poganskega, je treba hitro izboljšati s krščansko arhitekturo.

Hellenistic tower on Kea

Hellenistic tower on Kea

Na Keii so bili menda nekoč znani po mandljih, medu in vinu. Mandljevec je še mogoče zaznati kakšen, od vinogradov pa so ostale le neštete terase. Pokrajino narekujejo grape in hribi temnosivo-rjavkaste kamenine, zlata trava in nizki hrasti s kroglasto krošnjo. Pa vikendi.

Kea landscape. Of the wineyards only terraces are left and there are more oak trees than almonds, for which Kea was once known

Kea landscape. Of the wineyards only terraces are left and there are more oak trees than almonds, for which Kea was once known

Preostanek dneva lenarimo v zalivu Otzias. Naslednji dan je čas za premik, ni pa več južnih vetrov, da bi nam pomagali, gladina morja je kot olje. Namerili smo se proti skupinici otočkov Petalioi na jugu Evie in  našli izvrstno plitvo modrino pri otočku Xero, sanjsko sidrišče, ki ga krstimo za No Sikiriki Bay. Naše turkizno uživanje pogreni jutranje srečanje s Filipincem, ki Jošotu razloži, da je otok privaten, no walking in tako naprej. Pa tudi ta in ta sosednji otok.

No Sikiriki Bay (we learn in the morning Xero is a private island, no walking)

No Sikiriki Bay (we learn in the morning Xero is a private island, no walking)

Podobno preganja  malo kasneje Ronjo, mene in frizbi, čeprav smo se z dingijem skušale malo skriti v sosednjem zalivu. Banda hudičeva, a nam je treba težit! Lastnik je Švicar Banda…

IMG_0041

Doživimo pa tudi prijetno srečanje, ko kapitan sosednje zasidrane jadrničke priplava do nas z mrežo, polno morskih ježevk, nožkom in dvema limonama. »Hello, where are you from, we are Greeks!« Ime mu je Michael in pokazal nam bo, kako se po grško lotiš ježevih iker. Sicer zna hišni anatom ježevke tudi sam odpirati, a vseeno se naučiva, da so samičke vse, ki se kamuflirajo, ne le tiste, ki se popolnoma kamuflirajo in imajo kratke iglice, kot sva mislila do sedaj. Tudi sistem »samo z limono« mi sede, vsekakor je enostavneje, kot če moram imeti na voljo še maslo in toast.

Michael form Greek sailboat swam to us to teach how to eat urchin roe

Michael form Greek sailboat swam to us to teach how to eat urchin roe

Michael noče ostati, boste že vrnili mrežo kasneje. Ker bi mi radi kmalu šli, z Gregorjem kmalu odveslava s prazno mrežo nazaj in v zahvalo prineseva kutinov kompot iz Žihca. Grka sta v kokpitu nagca, kar naju prijetno preseneti, saj naj bi na splošno veljalo, da domačini komaj prenašajo severnjaške ideje o goloti. Zelo sta prijazna in vabita še na grško kavo, pa kaj, ko se nam en mičk mudi (kave pa itak sploh ne pijeva).

Sprva še zgleda, da bi se dalo jadrati, a se izmenjujejo sunki in hitrosti 0,5 vozla, zato spet poslušamo hrušč in trušč. (Ker naš visokozmogljivi alternator divje polni sestradane akumulatorje, se pregreva, v kolikor ne odpremo lopute motornega prostora. Potem je pa glasno…) Prehod med Evio in celino se zoži in postane plitev, treba je začet slediti označeni poti. V zadnji svetlobi vplujemo pod visečim mostom in se znajdemo pred starim mostom v Chalkidi, ki ga menda odprejo vsako noč nekje po polnoči.

Under the big bridge by Khalkis (Chalkida)

Under the big bridge by Khalkis (Chalkida)

Iz vodnička je za razbrati, da naj bi se zglasil pri pristaniških policajih in plačal mostnino, kar se nama seveda zdi neumno. Ker naju sosednja barka sprašuje, če se bomo registrirali, pa imava že pomisleke. Pobrskava po internetu za poročilo lanskoletne plovbe Tinge Tinge. Njen kapitan pravi, da se ne prijaviš zgolj zato, da plačaš, ampak ti tudi odredijo mesto čakanja in nato usmerjajo po VHF postaji poimensko. Hm, mogoče pa štejejo in moraš res eden pa po eden?, naju začne skrbeti. Jošo je v tem primeru  tako ali tako za spoštovanje pravil in začne se iskanje prave pisarne, ki je malo skrita v ozki ulici na evijski strani mesta. Vmes se še vrnemo na barko, ker hočejo policistke videti DEKPA, čeprav vanj potem nič ne pritisnejo in niti ne prepišejo podatkov, hočejo, da jih kapitan (oz. tokrat yes Sir!) recitira. Cena 18,36 €. Z Gregorjem si potem zaželiva giros pite in tačas ko se boriva z žal neokusno zadevo, jo mimo primaha Sam s prijateljem. Eno je, če se srečamo na istem mestnem pristanu, drugo pa kar nekje sredi mesta – naključja so že divja. Ko se vrne njegova Bean iz NY, bomo pa imeli večerjo, obljublja. Vrnemo se na Habibi, nič prezgodaj, saj se danes odpre most  presenetljivo zgodaj – semafor zasveti in radio na kanalu 12 zapresketa že ob 22.45. Torej pravilo odpiranja je kadarkoli med 22. in 4. uro zjutraj, moraš biti v pripravljenosti. Vse jadrnice dobimo navodilo – najprej iz juga na sever, sledite veliki ladji. Pokliče nas poimensko eno za drugo, vendar ne določi vrstnega reda. Ko se v zmešnjavi mestnih luči in mahajočih ljudi (vključno z gromkih glasom Sama – Ahoj, Habibi!) prebijamo skozi kanalček (obe polovici mostu se uvlečeta pod cestišče), nas za veliko ladjo naštejem 11, po VHF pa so poklicali le 9 jadrnic. Skratka, nihče nas ne šteje in prav enostavno bi se lahko prešvercali brez plačila tiste mostnine.

Through drawbridge channel in Khalkis. It opens during the night, you are informed when by port police on VHF ch. 12. You are supposed to pay for this passage, too.

Through drawbridge channel in Khalkis. It opens during the night, you are informed when by port police on VHF ch. 12. You are supposed to pay for this passage, too.

Privez planiramo na mestni pristan severno od mostu, drugi dan bi radi obiskali kakšen Lidl, pa je sumljivo valovito, slabo vidljivo od številnih barskih luči, hrupno itd. Kar nekako nam ni do tega in skupaj še z eno jadrnico se odplazimo do zaliva pred bloki kake pol milje severneje, kjer sicer celo noč piha in so valovi, a oboje je vsaj v isti smeri in nekako preživimo. Tale nočni prehod ni najbolj udobna stvar tod okoli.

Čaka nas pasaža do severnega dela Evie. Piha rahel NW, torej spet motoriranje. Jošo izpove svoje pristaštvo do delfinov, zato ga na hitro včlanimo v Vivamar. In čez 2 uri že plava z delfini! Naleteli smo na večjo skupino velikih pliskavk, ki so se neverjetno dolgo »igrale« z nami. Plavali in prekopicovali so se ob premcu, da je bilo veselje. V neki fazi smo se v brezveterju ustavili in opazovali, kaj bodo zdaj. Malo so se oddaljili, a še vedno krožili okoli barke. Fanta sta šla z maskami v vodo, da sta jih bolje videla v njihovem lastnem elementu, čeprav seveda na distanci. Ko smo ponovno zagnali motor, so se tudi delfini znova čisto približali in se spet smukali na premcu. Najbolj nas je razveselila mamica z mladičkom, ki je dolgo plavala ob barki in mali je skakal in se kazal – lejte kaj znam! Skupaj smo bili 2 uri in bili človeški člani na koncu presrečni.

Jošo telepatic calling for dolphins

Jošo telepatic calling for dolphins

And he succeded! Equipment ready!

And he succeded! Equipment ready!

Baby bottlenose jumping to make our harts sing

Baby bottlenose jumping to make our harts sing

P7025654

Sharing the element and the joy

Sharing the element and the joy

Računalnik smo obremenili s 500 fotografijami… Jošo je vzhičen, pa celo je in pije kaj drugega kot vodo. Sva ga že kregala, da bo to bolj slaba reklama za jadranje na Habibi, če bo domov prišel shujšan. No, kakor se vzame, za določene ljudi bi bila to pozitivna konotacija. A vseeno gurmana odkimavava, ne, naša barka se hvali z dobro postrežbo, ne pa postom! V končni fazi pa sonce, vročina, malo stresa in napora vsekakor niso združljivi z resnim postom.

Na koncu dneva malce pihne z boka, ravno prav za zadiši z gozdnatih pobočij in da preizkusimo novo vrv za navijalni boben genove. Sidramo med čermi na J strani otočka, ki se skupaj s čermi imenujejo Likhades. Večerna svetloba poskrbi, da je pokrajina nenavadna, prepeva se nam Mull of Kintyre.

Nissoi Lifkades - NW corner of Evia

Nissoi Lihkades - NW corner of Evia

En dan smo rabili še za preplutje kanala Oreon (med severozahodnim koncem Evie in celino).  Desna stran je temno zelena, hribi poraščeni z borovci in z Gregorjem se ne moreva otresti občutka, da smo zapluli v Bohinj. Na levi, celinski strani, so griči morda malo bolj obdelani in tu pa tam poseljeni, kot obala kakega švicarskega jezera. Mirna voda še prispeva k jezerskemu vzdušju.

Did we take some wrong turn to end up in Bohinj?

Did we take some wrong turn to end up in Bohinj?

Na kratko  postanemo v mestecu Oreoi. Nekoč je bilo pomembno pomorsko središče, danes je zaspano mestece, kar ugotovimo ob iskanju trgovine in sladoleda. Morava pohvaliti sicer simpatičen pristan s precej prostora in novimi oskrbnimi omaricami vse naokoli, a voda ne teče.

Part of Oreoi port

Part of Oreoi port

Gregor pobara pri bližnji kočici pristaniške policije. Punca se smehlja in menca, ja , eh nismo še uredili kartic, hma, ja…Gregor vpraša, kaj pa s tisto samostojno pipo, sosednji Danci pravijo, da je včeraj tekla voda iz nje? Ja to pa mogoče bi lahko, ja bomo rekli, pa bo prišel priklopit, hm, ja,…  Na krajšem sprehodu najdemo nečastno razstavljenega marmornega bika. Našli so ga ribiči v morju. Prelep primerek poštene naravne velikosti je verjetno krasil grob lokalnega veljaka v zlatih časih mesta.

Ancient bull (from a tomb?) found in sea in Oreoi

Ancient bull (from a tomb?) found in sea in Oreoi

Quiet sleepy Oreoi

Quiet sleepy Oreoi

Po sprehodu (in sladoledu, katerega del zaužije  tudi Ronja) vodna  pipica tudi res spregovori. Pritisk je sicer zelo slab in precej časa traja, da napolnimo pol tanka in nekaj balončkov za pitno vodo. V No sikiri bay-u sem našla precej novo temno modro brisačo. Zamenjava za tiste dve, ki sva jih midva na Habibi že izgubila. Treba jo je sprati slane vode, kar narediva pod tušem na bližnji plaži. Grški mladenič se tačas zagleda v Ronjo in ji podari tenis žogico, ki jih tako zelo rada lovi. Še ravno prav, saj je prejšnjo žogico (sva jo našli na plaži) kmalu za tem izgubila v svoji igri – vržem ven iz dingija, ti pa ujemi!

Ronja's game of throwing ball out of the dinghy (sometimes nobody sees her doing it and we loose the ball)

Ronja's game of throwing ball out of the dinghy for you to throw back (sometimes nobody sees her doing it and we loose the ball)

Čaka nas še orcanje na sever do polotoka Trikeri. Od tu ne bo šlo lahko naprej, zato spet »polnimo akumulatorje« do 15 milj oddaljenega Skiathosa. Ves čas pa si požvižgavamo I was born under a wandrin’ star, s katero smo se malo zastrupili prejšnji večer (ko je bil dober internetni signal, pa smo brkljali po You Tube).  Na večer sidramo v širokem zalivu Koukonaries, kjer naj bi bila ena »najlepših plaž« tod naokoli. Brr, marele, ležalniki in dodatna zabava na pesku, na pobočju se boči hotel, ki pa do plaže (spoznam zjutraj na teku z Ronjo) niti nima pešpoti, le cesto daleč naokoli. Odpravimo se iskat prijaznejše obraze Skiathosa, ki jih vsekakor najdemo v odklopljenem  zalivu Kastro na severu. Zvečer in zjutraj nikjer nikogar, mivka idealna za dober oprijem sidra, galebi in postovke, ožarjene pečine.

Skiathos, Kastro beach

Skiathos, Kastro beach

Najbolj nor pa je potoček sveže vode, ob katerem so postavili majhno plažno restavracijo v naravnih materialih. In na jutranjem ogledu nekdanje utrjene vasi Kastro voda veselo teče iz cevi in pri vodnjaku. Severni Sporadi so pa poznani po pomanjkanju vode? Da ne bomo plačevali drago v kakem mestu, napolnimo balončke tukaj, pod “japonskim” tušem.

Castro beach - a sping with free water for our reserves

Castro beach - a sping with free water for our reserves

Opravimo jutranji vzpon na Kastro, zapuščeno ustrjeno vas. Malo ruševin, obnovili so kakih pet cerkev, pa voda teče povsod. Odklop.

KastroP7066027

Kastro

P7066077

Prav poseben je tudi otoček Tsoungrija tik pod gl. mestom Skiathosa. V ozadju plaže je sladkovodna mlakuža, bivša kmetija z mogočnimi evkalipti, oljčnim nasadom, kozami in kakim bikom…Ronja ima delo. Na plaži mali bar, kjer z malo alternativnimi domačini še rečemo kakšno grozno pametno o EU in fuzbalu, sicer pa se mastimo z grško solato, ocvrtimi inčuni in kalamari.

Bar on Tsoungria island

Bar on Tsoungria island

IMG_0168

Žal (ali k sreči, da ne bi spili še par buteljk) ne dočakamo večera za mizo, saj ena izmed jahtic trobi, da naj pridemo reševat odsidravanje. Mi nismo vrgli sidra čez njihovega, pač pa so oni spustili v vodo popolnoma nepotrebnih 70 metrov in ko se približajo Habibi, bi jo morali samo odriniti. Ah ne, frajerji si ne bodo mazali rok, njihov filipinski suženjček pa ne more obojega hkrati – in vleči sidra in odrivati barko. Aaahh, dižemo rite, bratje iz bara bi itak radi domov. Po rešitvi problema, ki ga itak ni bilo, udarimo še večerni vaterpolo z Ronjo v vlogi pepčka, izzumimo  pijačo bibihito in kombinacijo djurdevdana in butnskale. Na jutranjem plavanju se Jošo znajde v Hitchcockovem scenariju – galebi čuvajo mladiča, ki plava v bližini, original Habibi posadka pa se poda na fotosession bližnje kapelice, ki ima material in arhitekturo sumljivo švicarsko – z izjemo bele in modre barve.

Tsoungria beach

Tsoungria beach

Chapel on Tsoungria

Chapel on Tsoungria

Otoček zelo sede, sanjam, kako bi, če bi bil moj, skrčila sprehajalne potke po borovih grebenih… slučajno kasneje izvem, da so ga v sedemdesetih menda hoteli kupiti Beatli.

Litlle swampy ground and goats on Tsoungria

Little swampy ground and goats on Tsoungria

Samo mesto Skiathos je vse preveč gnečasto, da bi nama z Gregorjem lahko sedlo, doživiva svoj trenutek miru na polotočku Bourtzi na ledenem čaju in soku, kjer skozi debla borovcev ravno vidiva Habibi na sidrišču, da je z njo vse v redu. Sprva smo hoteli pristati na južni strani valobrana (piha severnik). Po številnih premeščanjih priveznih vrvi, vlečenju, vozlanju in ob vsesplošnem kreganju, ob valovih, ki jih povzroči prvi trajekt (in teh je na dan mnogo) kapitan ugotovi, da ne drži sidro (je na travi), in ukaže vse podreti. Sidrišče je vsekakor mnogo manj stresno, pa čeprav vštric pristajajo letala.

A rarity in Skiathos town - quiet street

A rarity in Skiathos town - quiet street

Za konec obiščemo še dve ali tri plažice na Skopelosu. Skopelos je videti zelo prijazen otok, borast z nekaj nasadi plodnih dreves, peščene plaže obdajajo pečine in bori – nekako ni čudno, da so v teh krajih snemali kičast film-musical Mama Mia.

Skopelos beaches

Well, it is a pleasure to lay a while on Skopelos beaches (boys are in the shadow)

Po stari navadi nas, ko se ravno spravimo k griljadi na Cobbu, kaj preseneti – tokrat močan bočni veter, pa se presidravamo ob hkratnem obračanju melancanov. Drugi dan si izberemo dobro zaščiten zaliv Panormos, pa spoznamo, da imamo lahko tudi tu gnečo (sploh če pilot omenja dobro sidrišče). Poleg nas je še 14 jadrnic, od tega 12 čarterskih podjetja Sunsail. Niso videti flotilja z vodnikom, verjetno  pa najemodajalci klientom vseeno dajo predlog poti, ki se ga veselo držijo in se gužvajo na istih mestih.

We choosed the wrong bay for overnighting - all the charters stop here

We choose the wrong bay for overnighting (Panormos, Skopelos)- all the charters stop here

Neighbours when we went for a drink

Neighbours when we went for a drink

Mestece Skopelos , ki naj bi bilo lepo, pustimo za kdaj drugič in Jošota vrnemo na Skiathos, kjer bo ujel trajekt do celine s povezanim avtobusom do Aten.


Kljub temu, da so bili pogoji na tej pasaži praktično idealni z le malo pretresov in veliko zanimivega, se na koncu druženja s prvim gostom Habibija na jugu pričakovanja očitno niso izpolnila – ne na najini ne njegovi strani. Je že tako, da je jadranje-križarjenje poseben način življenja in bolj kot za filozofijo gre za naturologijo. Mislim, da bom morala dodati par dodatnih misli pod post »jadrati, jadranje, jadrnica«.


Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s

Kategorije

%d bloggers like this: