Posted by: malanstrbenc | 13/05/2009

Bella Italija

IMG_0432

zanimive oblike na Garganskem polotoku

Italija za naju še nikoli ni bila prav bela, razen ko sva stala na Italijanskem vrhu Matterhorna, pardon na Monte Cerviniu. Ampak, nočemo ji delati krivice in vsake toliko vseeno gremo na izlet. Zakaj sploh Italija, če gremo v Grčijo? Ko smo vozili Habibija v Slovenijo, sva iz Grčije padla direktno na Hrvaško. Sedaj sva naredila malo drugače, dvodnevna pasaža ni nujno potrebna. V Črni Gori je treba plačati letno »vinjeto« in se zato za kratek postanek ne splača, da bi se ustavili v Albaniji (imajo tri marine!) so nas skoraj nahecali Mariborčani , a se nisva navdušila.  Tu naj omenim, da večina jadralcev odpluje iz Hrvaške v Grčijo s »skokom« do Barija ali Brindisija v Italiji in potem v Grčijo. Verjetno to še izhaja iz časov, ko je bila Albanija malo sumljiva, pa sploh niso hoteli pluti blizu.In večina ima za izhodišče Lastovo, midva pa sva začela zgodaj zjutraj na Biševem.

Daleč sredi odprtega  morja se peljeva mimo oddaljenega hrvaškega otoka Palagruža. Je čisto poseben osamelec z mogočnim svetilnikom, trenutno v cvetju. Tokrat si ne jemljeva časa za hribolazenje, saj naju čaka ugoden veter, pa tudi pristala bi v neznanih krajih raje še pred nočjo.

Palagruža

Palagruža

Jadrava skoraj ostro v veter, a Tremitski otoki so še bolj v smeri vetra, zato jih iz okvirnega plana črtava. Lepo pa prideva do Viesta, ki je srednjeveško mestece nekako na ostrogi škornja, ki se imenuje Garganski polotok. Precej polotoka je narodni park in dejansko se vidijo mogočni gozdovi. Kupila sva tudi posebni »garganski gozdni liker«, ki pa je izpadel strupeno zelena pocukrana zadeva.  Čeprav še nisva nikoli slišala, da bi kdo bil v Viestu, se je intuicija izkazala za pravilno. Belo mestece fantastično čepi nad pečinami, na bližnji plaži se bleščeče dviguje apnenčasti stolp Pizzomunoo in tudi najino sidrišče na 3 m globine pod pečinami je čisti odklop.P5052418

sončni vzhod: star mehanizem za lovljenje z dvižno mrežo

sončni vzhod: star mehanizem za lovljenje z dvižno mrežo

P5042363

P5042374

Očitno je v sezoni precej turistično, trenutno pa vsaj pol restavracij in trgovin še ne deluje. Vse je precej čisto in mirno, kljub temu barko skrbno zakleneva in sva nervozna, kaj se dogaja z gumenjakom tačas, ko copotava po mestu. To je grda razlika – v Dalmaciji imaš vse odprto in si popolnoma miren, Italija pa…tudi sama imava neprijetne izkušnje iz izletov v Italijo, zato nič ne tvegava. Ko se vračava na barko in tuhtava, ali bi šla popoldan v picerijo ali raje izkoristiva za ogled preostanka pečin na Garganskem polotoku, naju napadeta dve deklici, ki se navdušita nad Ronjo in sprašujeta, če je »mordo«. Ne, mrtva pa res ni, si mislim s svojim polomljenim znanjem Italijanščine in ji dopovem, da »non capisco«. Pa ena od njju pokaže zobe »grrr«, aja huda, ne to pa ni, seveda jo lahko božata!

P5042361

P5052446P5052455P5052460P5042355

potujoča tržnica, po megafonu se dere: pomodori, fragole...!

potujoča tržnica, po megafonu se dere: pomodori, fragole...!

Opoldan odrineva. Žal nimava natančnih zemljevidov in si ne upava bližje k čerem in pečinam. Le pred eno veliko ogromno apnenčasto steno s prodnato plažo kapitan odloči – tu se bomo skopali. Posadka je vzhičena…P5052543

Tal pri 5 m globine ne vidim, sidro pa ne drži. Po 4 m vlečenja se rahlo le zatakne za nekaj, očitno so tla kamnita in ker je precej mirno, to zadošča za kratek izlet na kopno in kratko namakanje v sveži vodi. Ronja dirja sem in tja ter najde nekaj smrdljivega  za žvečenje.

IMG_0431IMG_0428

Ko se odločiva za vrnitev na Habibi, nisva nič prezgodnja, saj veselo zapiha iz morja in Habibi začne nositi proti stenam. Noči tu pač ne moremo prespati… V preostanku popoldneva se trudiva z jadranjem mimo preostanka pečin, kar ni lahko, saj se veter zaradi hribov vrtinči in piha vedno iz druge smeri. Ronja je izbruhala nekako gumo in ji je preostanek dneva zelo slabo. P5052558

P5052517

Za večerni postanek si izbereva vasico Mattinata. Zaradi novega pomola ne moreva sidrati tako, kot priporoča »Adriatic pilot«, a tudi bolj stran je v redu. P5052565

Veselo se zapodiva v picerijo, ki…še nima pic. Samo panine ali bruchete. Res so bogi tile Italijani izven sezone. Večer je kljub temu prijeten, noč pa za mene (Malan) manj, saj prične s hribov spet divje pihati in nemirno v sprednji kabini dežuram, če ne bo kje kaj počilo. Gregor me zjutraj ne razume najbolje. Res je,  da če sidro drži pač drži in tudi če bi kaj počilo, bi naju neslo na odprto morje, kar bi pravočasno izvedela zaradi nastavljenega alarma na globinomeru. Kakorkoli, zbudim ga zgodaj, prosim, a greva lahko od tu, ni mi všeč…zgodnji odhod tudi nič ne škodi, saj naju čaka dolga pasaža več kot 70 milj do Monopolija. Malo pred njim opaziva Polignano , tudi čepi na skali in verjetno bi bilo tudi to mestece za povohat. Nimava pa nobene informacije, da bi se dalo kje pristati.

P5062635P5072695

Tudi Monopoli je  srednjeveško mestece s trdnjavo, nima pa nič z znano namizno igrico. Ime naj bi dobilo okoli leta 500, ko je ostrgotski kralj Totila razdejal bližnje starodavno grško naselje Gnathio,  prebivalci so zbežali v edino preostalo naselje à mono polis. Kasneje je za krajši čas imel svoj pomen kot odhodna točka za križarje v Jeruzalem.

P5072680Večerni sprehod zafrkneva, ker je simpatično, čisto in…skoraj prazno, midva pa brez fotoaparata. Picerije skoraj kot zakleto spet ni, končno le najdeva takeaway, da pojeva v starem pristanišču. Aja, v njem se ni dalo privezati (spet napaka pilota), ker je vse zasedeno z ribiči. Se pa stlačiva čisto v severni krak, kjer ima svojo marinico »lega navale« – kar razumem kot  italijanska jadralna zveza, kjer nama dajo prostor, vodo elektriko in internet za 30 €, kar je čisto OK. Tudi dovolj varno se zdi, da bi tu lahko pustil barko in šel na izlet v notranjost, recimo gledat truili hiške (kar pa že poznava). Le razgledovati se ne smeš preveč po okolici, da te ne mine.IMG_0454

Sicer pa sva doživela še napad gruče mladcev, katere rase da je naš cani, pa da ima barvo kot tisti nemški pes, pa kako fajn brke ma….starejši ljudje se tudi kar ustavljajo in občudujejo Ronjo in za konec v parku fletna gospa s siamsko muco v naročju kar ne more verjeti: »ali ste iz Monopolija?« Ronja bedasto gleda v njeno naročje, kaj pa si ti – za muca si čuden, kuža pa tut nisi… V bantu Italijanščini povem, da smo iz Slovenije in da ja, imamo dober rodovnik. Se ji je zdelo, ker jih v Monopoliju še ni videla. »Molto complimenti!«.

Naslednji postanek je Brindisi. Ogromno pristanišče z več kraki, ki je zaradi naravnega zoženega vhoda že davno tega služil za odskočno točko na vzhod in bil največje trgovsko in vojaško pristanišče v starem Rimu. Saj ne da bi naju velika mesta prav mikala, ampak Habibiki pa tudi morava privoščiti ena tak grandiozen vstop.

IMG_0482

Brindisi, spomenik vsem pomorcem

IMG_0466Na koncu izpade celo  čisto v redu, privežeš se lahko na mestni pristane tik pri stopnicah in rimskih stebrih, ki naj bi bila ostanka konca slavne rimske »avtoceste« Via Apia.  Verjetno sta bila le neke vrste oznaka za pristanišče, vsekakor pa je to mesto, od koder je Pompej bežal pred Cezarjem, slednji pa  je v jezi mesto potem malo porušil. IMG_0476Vse je relativno mirno in privez zastonj. Najdeva celo šoping ulico (deluje malo kot v Zürichu), ribarnico, še vedno pa ne trgovine kake mobilnega interneta.

Habibi v Brindisiju

Habibi v Brindisiju

Na večer naju ogovorita mimoidoča, ker se jima zdi zanimiva najina zastava. Sta Švicarja, ki sta iz male jadrnice na Greifenzeju (ljubi Grefifensee, we know you well!) presedlala na resno barkačo, s katero gresta na Kanarske otoke, v Gano, Braziljo… Po flaški merlota opolnoči onadva ujameta zadnji vodni taksi preko zaliva, midva pa z dingijem k njima na še en šnopc iz kutin, pa da vidiva barko www.sywhisper.com Med vožnjo se hoče dingijev motorček pokvariti, kapitan hitro uredi, na propeler se je zgolj pripopala »italijanska riba«.

V Italiji lovijo nosnstop, cele flotilje vlečejo mreže čez dan in izogniti taki floti je kar podvig. Mi pa na naš parangalček tudi skozi lovimo…veje, plastike, mreže… Pa v neko hlodovje  se tudi zaletavamo. Nekaterih sploh ne vidiš, so potopljeni, in se jim ne moreš izogniti, tudi če bi zelo pazil. Recimo, da ni hujšega.P5062600P5062622

ostanki grilade prejšnjega večera (lignji, bučke, melancani, paprike) s češnjevčki, sirčkom, olivami --> njam solata

ostanki grilade prejšnjega večera (lignji, bučke, melancani, paprike) s češnjevčki, sirčkom, olivami --> njam solata

Našo italijansko turo zaključimo v Otrantu, ki je VAU. In za spremembo, tu pa sezona že je odprta. Po ulicah se klatijo Francozi, Američani poganjajo mountain bike, trgovine so odprte, kiča je malo. Ulice očiščene, z zidov trdnjave brskajo ven plevel, imajo internet point, dve kancleriji za mobitele, ribarnico, tržnico – iščeva kak sir za v solato. Stric je zelo prijazen, pomaga, govori počasi, da ga vse razumemo. In zvečer dobiva pravo veliko pico.

P5082749

P5092774

P5092786Kar se nakupovanja tiče, sva se hrabro držala nazaj in si privoščila le en art obesek z delfinčkom, Gregor pa zvoha prodajalno glasbe, kjer nabaviva zanimive lokalne zadeve – Tarantsko glasbo in izpeljave. Ker sem že pri artistih videla, sedaj pa še na majčkah pri glasbeniku, ga s svojo latovščino sprašujem, kaj so ti strici z loki in stilizirani jelenčki. Naj bi šlo za neolitske poslikave iz jame Grotte dei cervi, ki je zelo blizu, a seveda zaprta za javnost. Malo mi je sumljivo, ker zanjo še nisem slišala, le Španija in Francija ima take jame…pa le najdem nek abstrakt iz leta 2006, na 13 neolitskem srečanju v Ljubljani. Pravijo, da še niso do konca raziskali!

P5092803

P5092833

P5092845

P5092849

P5092800

Sicer pa ko hodimo po Otrantu, domačinom zastane korak, pogovor zamre, oči se obračajo »Che bello!« In ker je več ženskih glasov, bi Gregorju zelo hitro lahko zrasla samozavest, razen da…so vsa ta občudovanja namenjena Ronji. Še ko z dingijem veslava pod obzidjem, se od zgodaj derejo »Complimentu per gli cani!« ali nekako tako. Naša palubna stražarka je v Italiji čista zvezda!

Še na kratko o Otrantu – najprej so bili tu Grki, potem Rimljani, za določene odprave jim je bilo to pristanišče še ugodnejše od Brindisija. Nato je bil v rokah Bizantisnkih cesarjev in se predal Normanu Robertu Guiscardu med zadnjimi v Apuliji. Dvakrat so ga zavzeli Turki in pobili toliko prebivalstva, da je kasneje mesto nazadovalo. Verjetno prav zato danes lahko občudijemo skoraj neokrnjeno trdnjavo in obzidje, v baziliki je zanimiv mozaik z drevesom življenja.P5092863

P5092912

P5092903

P5092915

P5092928

Odplujemo proti Grčiji. Na motor. Vetra ni. Strašna Otrantska vrata so z nama že drugič nadvse mila. Gregor nekaj opazi – lej tam je neki. Pogledam proti krmi, vidim malo plavutko – ja delfin je verjetno. Joj, meni se je zdelo nekaj večjega. A bi šel pogledat?  Še preden se dobro odločiva, se zadeva znova prikaže, in kaže in kaže, ooooo KIT je KIT, obrni, foto, akcija!!! Previdno sva krožila, on pa tudi, ali se je s čim hranil, ali pa izogibal nama. Prikaže se na 3-7 minut, izdihne, pokaže 3-5x hrbet in se potopi, repne plavutke ne kaže, hrbtna je majhna. V navdušenju sem skoraj prepričana, da je »naš« grbavec iz Pirana, ki se je revež morda končno odločil iti domov. Čez pol ure fotografskih poskusov (sponzsors, bigger telephoto lens needed here, please!!!) ga pustiva početi kitaste zadeve naprej in  že veselo kličem šefico Darjo, kakšno novico da imam. Fotke ji žal lahko pošiljam šele čez nekaj dni…Zvečer potem študiram knjige in skupaj ugotoviva, da tak način prikazovanja ni ravno grbavec, ampak kak drug brazdasti kit. Hrbtopluti recimo (fin whale), katerega normalno domovanje pa je lahko zahodni mediteran, občasno zaidejo še bolj vzhodno. (Tudi tisti mrtvi kit pred nekaj leti v našem morju je bil te vrste). Se je zdel Gregorju malo večji od 10 m! (nisva prišla zelo blizu das bi bila kaj bolj sigurna). To je namreč drugi največji kit, odrasli dosežejo kar do 27 metrov. No, velike novice za slovenske medije ne bo, je pavelik dosežek za Habibi in njeno posadko. Fotografije bodo šle v Pelagos, da bodo po tipični zarezici na hrbtni plavutki verjetno lahko ugotovili, ali se je ta osebek že kdaj prej pojavljal v Ionskem morju.

P5103050

P5103053

izdih

P5103014


Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s

Kategorije

%d bloggers like this: