Posted by: malanstrbenc | 27/04/2009

Hvar in jugo

Hvar na Hvaru

Hvar na Hvaru

Malo smo se zataknili na Hvaru iz dveh razlogov: 1) počakali smo na znance, ki naj bi iz Slovenije pripeljali dva boljša (beri heavy-duty) jermena za Habibijev strašni alternator ( v nedeljo so se končno pripeljali, a na žalost malo preveliki, zatorej neuporabni, zgodba se torej nadaljuje…); 2) vreme je kislo z bolj ali manj močnimi južnimi vetrovi, torej nadalje na jug še ne gre takoj. IN – kadar sva Malan in Gregor  na Hvaru ali blizu njega, dežuje.

Prav zares. Na Hvaru ne bi smelo skoraj nikoli deževati; citiram turistične predstavitve »Hvar je otok sonca, saj je tu največ sončnih dni na Jadranu.”. Pred leti smo se z družbo na najeti jadrnici sukali okoli Hvara in Paklenih otokov – bežno se spominjam, da je en dan nekaj porosilo. Naslednjič sva jadrala sama , v zahodnem kraku Zuba od Zarače podstavljala lavor pod okno in naslednji dan prav bežala v grdem mimo mesta Hvar. Tretjič smo šibali mimo, ko smo vozili Habibiko v Slovenijo. Ko smo krenili s Ščedra proti obali Hvara, da bi poiskali zaliv, kjer se je Urša nekoč kopala, ji mimogrede omeniva, da zna deževati. Gladko naju zavrne – na Hvaru pa ja ne dežuje. Čez pol ure razpenjamo tendo, ker rosi… told ya. Dve leti kasneje se sukava okoli Hvara, Paklenih otokov in starega Grada na Hvaru in DEŽUJE cel teden ali dopoldan ali popoldan. No, v soboto in nedeljo ni, so se pa vseeno nabirali črni oblaki. Lahko bi se prijavila kakšnim oblastem, da nama plačajo, da se spokava stran…

Mestece Hvar je nadvse toplo in prijetno predsezonsko prazno. V vinotoču najdeva dovolj solidno vino (belo bogdanovico in plavac mali) izpod pipe za malo denarja. img_0053img_0061

Za proslavitev 36. let obstoja bjondine pa najdeva malo prijetno taverno v eni izmed ozkih uličic. Opazila sva jo že pred leti, ko sva šla na sprehod k gradu. Hrana in ambient sta bila posebna in izvrstna, cena sprejemljiva. Konoba Menego. Mogoče se je vzdržati le pri domačem vinu (prideluje ga svak na Paklenih otokih), ima tipičen pridih arome »miševine« in povzroča ljubek naslednjednevni glavobol. Najin izbor jedi: orzo sa ribom, kuharova tajna (piščanec v obarici z olivami), dalmatinska pogača in forska pogača. Naknadni izbor natakarja-lastnika: paški sir in pijane smokve. img_0073

Pesmica z jedilnega lista

FORTICA

Na bardu Povar groda

Stoji fortica stora

Svoje je zide pružila

i grod svoj zagarlila.

Kako nika velika zvir

Stoji gore i ulivo mir.

img_0080

Gregorjev večerni fotosession je poskrbel, da vam oblačno vreme ne pokvari vtisa, kako lepo mesto je Hvar. Zelo pametno pa sem na veliko prala cunje – na mestnem pristanu je na voljo voda in elektrika, v predsezoni še »poceni« – in jih obesila po barki za sušenje, pa jih čez noč in jutro dodobra namočilo. Vmes sva opravljala trgovinske opravke.

p4201998

p4202003

p4202008

p4202011

p4202014

p4202018

p4202025

p4202028

p4202030

Tisti trenutek, ko je deževje prekinilo, sva se prestavila na Paklene otoke. Ne samo, da je mestni pristan treba plačevati, še zelo neudoben je, saj ni valobrana in ves ladijski promet povzroča grdo valovanje in zibanje bark. Pakleni otoki ne pomeni nič peklenskega, temveč ime prihaja iz »pakline« – borove smole, s katero so davno tega mazali lesene ladje. Očitno je bila ta dejavnost razvita vsaj v zalivu Palmižana, ker je to ime popačenka italijanskega spalmare – namazati. Danes je v zalivu prijetna sezonska marina. V času najinega ogleda (prišla sva peš preko hriba, da sva tu ujela UMTS signal in prenesla nekaj datotek) sta bili v njej celi dve jadrnici, cena priveza za najino dolžino pa 50 evrov na dan v tej predsezoni! Razmišljava, da se jim ne da delati, da bi malo znižali cene in tako imeli več gostov… Potka med Palmižano in zalivom Vinogradišćeje izredno zanimiva zaradi ogromnih kaktusov (prosim za nasvet – kako ješ sadeže opuncije, ne da bi imel iglice po rokah, ustnicah in jeziku?). Restavracije v Vinogradišću so se obnovile.

Iz Palmižane v Vinogradišće

Iz Palmižane v Vinogradišće

p4232082

Flora največjega otoka Paklenih,  Sv. Klementa, mi je prinesla še tri orhideje.

Anacamptis pyramidalis

Anacamptis pyramidalis

Serapis parviflora

Serapis parviflora

Ophrys lutea

Ophrys lutea

Makija tu je zanimiva, sestavljena iz rožmarina, velikega resja (Erica arborea) in grmov, ki z roza ali belimi cvetovi malo spominjajo na šipkove, a imajo mehke liste. Lažje prehodna makija torej. img_0110

Našla sva »Pakleni čemaž« (papamo cvetne popke)

img_0123

in precej sočnih belušev – najboljši rastejo malo v senci, pod borovci. Nam bodo še čez ušesa ven prilezli.

img_0125

Prvič, ko sem se spravila lovit lignje, so peškafonde (posebne vabe in trnki za lignje) šle v nepovrat. Kirurški vozel ni najboljša izbira, če nekdo večji zagrabi in vleče lakse… Če je bila hobotnica, ji oprostim, saj hobotnic iz nekega usmiljenja ne lovim (kar pa ni bila ovira, da nismo spekli odmrznjene španske).

img_0119

Ronja dostikrat najde naplavljene kake ovčje kosti. Tale revež pa je bil njene vrste.

img_0137

DEŽ DEŽ DEŽ

img_0134

img_0128

img_0131-1

Stari Grad na Hvaru.

p4232088

p4232089

p4232087

Fitnes po pasje.

p4232090

Od leve proti desni: martina (loza z mirto), rogača (loza z rožičem), prošek (poocukrano vino), plavac mali, bogdanuša (a ne čista, saj bi baje preveč smrdela). V redu tole Hvarsko vino izpod pipe, pravi kapitan – dlje potraja, ker po prvem dnevu mine volja, da bi ga veliko pil…

p4232095

p4232094

Družinica Majdič je prišla s trajektom in preden je nadaljevala v Sv. Nedeljo, smo Jakobu pokazali volan.

p4232092

p4232093

p4232091

Preden naju ujame zvečer inkasant, se premakneva za miljo ali dve, sidro vrževa (in ga malo prestavljava po zalivu) v Zavali. Do Starega Grada gremo naslednji dan peš.

Neotinea maculata

Neotinea maculata

Orcis pauciflora

Orcis pauciflora

Nič, treba je počakati, da mine orkanski jugo, preden se odpraviva končno na Vis, kjer bova, upava, dobila prave jermene (po trajektu iz Splita?).

Poleg zategovanj in merjenj dolžine jermena smo »servisno« postorili: nova ovitja koncev dveh dvižnic, nova lučka nad koritom, da se bo lažje prala posoda, večkratno mazanje okenskih okvirjev s »sandolinom« v upanju, da bodo tako nehala puščati, zategnitev vseh matic na pritrditvi sidrnega vinča (ena je že stran padla!) in detektivski posli »kdo je tu umrl in kje zdaj leži?« – že nekaj dni mi je tu pa tam zavelo nekaj grozno smrdljivega v podpalubju. Krivca sem iskala najprej po Wc školjkah, nato se mi je zdelo, da je pri motorju -če bi vodno hlajenje potegnilo notri kako razpadlo ribo? Gregor to zanika, zato čistim odtoke pomivalnega korita in zračim neoprene. Posveti se mi tretji dan, ko sedim za računalnikom, vklopi se hladilnik in zaveje smrad. Aha – iz tele rešetke pri hladilniku! Razstaviva leseno ohišje in krivec je plastična posodica, v katero vodi odtok iz dna hladilnika. Notri se nahaja župici podobna reč, ki vodi svoje življenje… Podarimo jo morju, seveda pa preloživa in opereva še ves hladilnik in odtok z »WC račko«.


Responses

  1. Zanimivo, koliko novega se takole človek nauči na jadrnici.
    Skratka v dobrem tednu dni vem več o
    V-jermenih kot marsikateri “strokovnjak”, ki kar po vrsti pravijo jermen je jermen in pika.
    No pa ni tako, imaš celega fuka jermenov zdej se pa znajd, če se moreš (še sreča, da imamo internet in kakšno tujo knjigo). Poleg tega pa tudi cel kup različnih načinov označevanja dolžine jermenov : (.
    Trenutno sem na lovu za Gates-ovimi ali Dayco-vimi heavy-duty jermeni in upam, da pri koncu.

    Seveda je varijanta tudi zamenjava jermenic, za tako z dvema jermenoma, vendar tega kviskota šparam za konec, ker bo spet hec dobiti koga, ki bo to naredil, pa še prostora pri motorju je bolj malo.

    Če ima kdo (še posebaj bolj strojniško izšolani bralci) še kakšno idejo ali misel na to temo pa na plan z njo!

  2. Kljub dežju se imate lepo, vsaj tako sodim po vseh zapisih in fotkah, ki sem jih ravnokar pregledala.
    Dež je tudi tu , veter in dež je tudi v Zrenjaninu, zato je Denis bil včeraj na obisku v Surduku pri Polavdru.
    Naužijta se dežja sedaj, ko ga je dovolj. Vzdihujemo po soncu, dočakali pa bomo obrat še to pomlad.
    Zavidam pogled na orhideje. Doma že tudi ena od treh posajenih ( ti si posadila v velik lonec) cveti ,druga pa bo kmalu.
    Lepo pozdravljeni vandrovčki in še naprej vse dobro. mama

  3. Pozdravljena!

    Redno spremljam vajino pot in vtise iz potovanja.
    Zelo zanimivo, ker vem, da tega ne bom nikoli doživela. Za danes samo toliko, lep prvomajski pozdrav.

  4. Zdravo teta Vesna! Hvala za pozdrave.
    No, ni treba reči, da ne bi nikoli doživela. Navsezadnje po Jadranu krožijo lesene barke za enotedenska ali desetdnevna križarjenja, ki niso ne draga ne slaba. Komforta res ni veliko, še vedno pa več kot na jadrnici😉


Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s

Kategorije

%d bloggers like this: