Posted by: malanstrbenc | 25/04/2009

Jadrati, jadrnica, križarjenje

Nekaj tednov pred planiranim odhodom sem od ljudi, s katerimi se ne poznam prav dobcur1338ro, doživela kar nekaj komentarjev: z jadrnico greš? Pa to znate… to ni kar tako… to je pa kar divje… itd. Porodilo se mi je umestno vprašanje – kako težko je sploh jadrati?


Našo Habibi niti ne kličeva jadrnica, ampak barka. Najtežji segment naše poti ne vidim dobesedno v jadranju (čeprav se seveda lahko potopimo…) temveč v pomanjkanju udobja, utesnjenem prostoru, zagotavljanju zadostne količine pitne vode in el. energije za hladilnik in računalnik ter sčasoma v kopnenju prihrankov, sploh če začnemo kalkulirati, kaj vse gre lahko narobe (in po izkušnjah gre na barki skozi kaj narobe). Tak način življenja ima s športnim jadranjem toliko skupnega kot alpinizem z obešanjem po plastičnih oprimkih v telovadnici. Isti človek lahko počne oboje, nekatera osnovna sredstva so zelo podobna, a namen ali filozofija dejavnosti, če želite, je na drugem bregu. Nekajletne izkušnje so nama seveda sam akt jadranja že postavile med dejstva, zato nimava več enakega pogleda kot pred recimo desetimi leti, ko sva se pogovarjala z novimi sosedi. Ti so preživljali poletne počitnice na družinski jadrničici in imela sem samo velike oči – oooo, jaz bi to tudi in si mislila, da je za osvojitev teh znanj treba nujno imeti znance na pravem mestu. Čartersko jadranje se je dovolj razširilo med najinimi prijatelji in znanci, da se v pogovoru danes ne rabimo ustavljati ob razlaganju, kaj je to genova, tramontana, ugrez itd. Seveda pa vse skupaj ni kar tako. Pa saj tudi posadka Habibija sama po sebi ni kar tako! Preglejmo, katera znanja je treba imeti:

1. Formalni izpit za voditelja čolna. Obstaja literatura in katalogi vprašanj, večina ljudi se predhodno udeleži tečaja (tudi midva sva se ga). Izpit ni trivialen, je pa (žal?) samo teoretičen in enak za gliseraše, jahtaše ali jadralce – do 24 m dolžine plovila, kar je definicija za čoln. Izpit obsega:

a. vozle. za nespretnega težek oreh. Jaz ne vem več, kako se kateremu reče, ker to ni važno in ker so v alpinizmu imeli druga imena. Bistveno je, da kar zvežeš, drži. Koristno pa je tudi, da lahko svari še kdaj razvežeš (in za slednje so izumljeni prav določeni vozli …)

b. pravila na morju: oznake se napiflaš, tu ni problemov na izpitu, a potem tričetrt pozabiš, zato je zelo priporočljivo, da so na barki legende oznak pri roki. Pravila izogibanja so precej preprosta.

c. pomorski predpisi – večino tega je absoluten nesmisel; učenje na pamet predpisane opreme za plovila in podobno, kar je v predpisih.

d. vreme in navigacija: na orientaciji so tečajniki veselo pogrinjali. Nama je zemljevid bit prostega časa, azimute je bilo treba malo ponoviti in to je bilo to. Imena vetrov se je verjetno vsak lahko naučil, kar pa nič ne pomaga, če na morju ne znaš predvideti poslabšanja vremena.

e. motoroznanstvo: tudi tu so znali postaviti kakšno tricky question, malo zdrave pameti in kaj prebrati sicer ne škodi, a pravega znanja ne moreš dobiti, niti ga skoraj nihče nima (tudi večina serviserjev, mojstrov ne…)

2. Izpit za delo z GDSSM postajo – če jo na barki imaš (imamo).

3. Praktično znanje jadralskih veščin. Verjetno pomaga, če v mladosti začneš z optimistom ali surfom, ni pa nujno. Midva sva jih dobila vzporedno – na prvem in drugem nekajdnevnem jadranju z najeto jadrnico (»čarter«) s prijateljem -Saj to niti ni tako težko – sva si mislila. Kupila sva še dobro knjigo in hitro vedela več, kot povprečen čarterist. Ostalo je prišlo potem iz prve roke, ko sva sama najela jadrnico (v lepem vremenu) najprej za 4 dni, nato za 7…čez dve leti že sanjava o svoji lastni jadrnici. O regatah in podobnem, kjer so izpiljene tehnike dela z jadri in krmarjenja odločilne, ne bi izgubljali besed. To je svojevrsten »šport«, mi pa samo na križarjenju, kjer je bistveno, da potujemo zastonj (na veter) kadar so razmere za to ugodne. Namenoma ne barke ne sebe ne mučimo, saj to še prehitro pride neplanirano. Bolj kot obvladovanje jadranja je za preživetje pomembno obvladovanje pravil sidranja (in preveriti, kako se je sidro zakopalo z glavo v vodo!)

4. Najtežji del novopečenega krmarja je izplutje in pristajanje. Barka ni avto, ima zanos, če je staromodnega tipa, še vzvratno noče iti, če nagaja še veter, pa valovi, pa na obali nihče ne pomaga… Učbeniki lepo razlagajo manever, kaj dela vsak član posadke. Minimalno 4 so potrebni…haha. Na križarskih jadrnicah sta običajno dva človeka. Moški krmari in se dere na žensko, ki skače gor in dol po palubi kot kura, pa še na kopno in skuša obvladati vse vrvi in bokobrane. Križarski par, ki že nekja časa potuje, se ne dere več, ženska pozna svoj posel in moški tudi poskrbi za del vrvi. Moderna rešitev, no vsaj olajšanje problema, so »bow-thurster-ji«, s katerimi lahko krmar obrača barko skoraj na mestu. Za nas malo predrago zaenkrat.

5. Vremenoznanstvo. Zelo zelo pomembno. Tu še dobivava izkušnje, saj je na morju drugače kot v hribih.

a. Vsekakor planirava poti, premike in sidrišča z upoštevanjem vremenske napovedi, če je le možno preveriva tudi lokalne variacije vetrov (na Hrvaškem računski model Aladin).

b. Iz nerazumljivega razloga vremenske napovedi na hrvaških radijskih postajah niso več kot za dan naprej in težko je planirati dolgoročno

c. Po VHF postaji povedo napoved za prvih 12 in naslednjih 12 ur, po navadi pa je sprejem takle: Upozorenje! Na severnom i delom hršššhrrr Jadrana moguči so udari hrššššhšššš a posljipodne i hššhršššhššš…..

d. Zato veselo uporabljava internet in razbirava razpoložljive karte, seveda pa GSM signal v vsakem zalivu ne lovi.

e. Imava tudi napravici Weatherman in Navtex, ki ja bi sporočala osnovno vremensko napoved z vetrovi in stanjem morja za regije, pa tu ne lovita sploh nič pametnega.

6. Navigacija. Seveda imamo na barki GPS, pa še enega ročnega za rezervo. Vendar imamo tudi vse papirnate zemljevide in več »pilotov«, to je navtičnih vodnikov z opisi pristanov, sidrišč, pa še malo lokalnih znamenitosti. Nimamo pa zbirke »waypointov«. Moderni navtiki si rečejo – hma, danes bi pa šli na Hvar. Pogledajo v ustrezen seznam (če nima to GPS že vprogramirano) in vtipkajo, na kateri waypoint je treba iti za Hvar. Oz. po kakšni kombinaciji več njih, če je cilj okoli ovinka (verjetno moderni Gps sam zazna ovinek in opozori, če bi hotel kdo sekati kopno?) Točke vnesejo v GPS, ta jih sporoči avtopilotu in barka skorajdane sama vozi, sproti pa sporoča, koliko časa še manjka do kavice/piva/šopinga. Moderni navtiki v bistvu nimajo pojma, mimo česa se vozijo in slabo opazujejo okolico, kar je ob tako razčlenjeni obali, kot je vzhodni Jadran, čisti greh. Če bi se jim oprema pokvarila, so zgubljeni kot ribe na suhem, ker jim je papirnati zemljevid španska vas.

a. Na tečaju nam je predavatelj razlagal o karakteristikah svetilnikov in mimogrede navrgel, da to dandanes sicer res ni več važno, ko imamo drugačne metode navigacije, ampak reda radi se moramo še vedno napiflati. Sčasoma pa bodo svetilniki izginili…človek je bil kronan butelj, za katerega ne vem, ali je imel v mislih samo velike transportne ladje, kjer brez tehnologije seveda ne gre, ali si je mislil, da itak od nas ne bo nihče plul, kaj šele pristajal ponoči. Žblinkanje svetilnika ponoči je in romantično in pomirjujoče hkrati, nujno vizualno sredstvo, verjetno še toliko bolj vsem malim ribičem, ki ropotajo v temi naokoli seveda brez modernih naprav.

b. Orientacija in navigacija sta verjetno težji zalogaj, če se jih prvič lotiš na morju. Midva imava za sabo leta hribolazenja, pa še kak orientacijski tek in kolesarjenje za povrh, zato je »zemljevidanje« užitek. Čezoceanskih pasaž še ne načrtujeva, ko pa jih bova, se lepo priporočam za sekstant, ker se želim naučiti tudi tega.

7. Znanje jezikov in upoštevanje pravila RFM (»preberi prekleta navodila«)

8. Ročnost in samozadostnost. Tudi denar ti ne pomaga, če ni nikogar blizu, da ti bo stvari uredil.

a. šravfanje, vrtanje, žaganje, lotanje, zavijanje, nategovanje, ugotavljanje povezav…in vse to sključen in klečeč v nemogočih položajih

b. kuhanje, pranje, pomivanje in lastna higiena z minimalno porabo sladke vode

c. samozdraviteljstvo, frizerstvo, masaža, šiviljstvo

d. detektivska žilica: kaj to škripa, zakaj ta luč ne dela, kaj je počilo, ali je to zdaj bolj postrani, kot bi smelo biti, kje je nekaj umrlo, da tako smrdi, ali lahko to kam pade, če tu pustim, itd.

e. obvladovanje raznorazne packarije, lastni drekec je še najmanjša reč…

9. Odpornost na morsko bolezen. Malan jo razvije po treh dneh, Gregorju ni skoraj nikoli slabo, Ronja pa sploh ne bruha zaradi vožnje. Če postane morje res zelo hudo, je sicer normalno, da ti je slabo, vendar je treba med bruhanjem vseeno postoriti vse, kar dane razmere zahtevajo.

10. Sposobnost uživanja v samoti, doživljanje narave, vonjav, ljubezen do sonca in vetra

11. Dovoljšna mera norosti, da kupiš svoje plovilo in dovolj časa, da lahko izkoristiš svoje plovilo. To sva midva rešila recesijsko – evo vam službe nazaj, pa nič nočemo od države, naj špara denar, sam mir nam dajte.

Tako približno se mamo. Vse skupaj je malo težko in zato je sproščujoče. ODKLOP.


Responses

  1. HEJLA, misim, da sem konkretno zgrešila… Oziroma, zamujam, kot se meni pritiče, ampak vseeno

    VSE NAJBOLJŠE, MALAN!

    Želje za rojstni dan: sožitje in notranji mir.
    Pa ravno prav lepo vreme. Da ne bo vse skupaj kičasto😉

    “upozorenje hrššššššrrrr….” :)))

    LP Urša

  2. Jeh, jst tud,
    vse naj hršššhrrr hrššššhšššš a posljipodne i hššhršššhššš… jedna sedmica -hršššhrrr hrššššhšššš

  3. Thanks obema.
    Zdaj bi za darilo, da začne malo manj pihati. Sem pozabila, kateri bog je že za tole pristojen, da bi mu ustrezno žrtvovala. Pa zato samo malo sidra prestavljamo in navijamo, da bi držala.

    • Vetrna božanstva malo bolj in malo manj prisotjna za pihljanje…

      Eol,
      Odin,
      Ellil – tale je baje babilonski bog vetrov),
      Futen – v japonskem budizmu bog vetrov,
      Njord – germanski bog morja in vetrov ter oče Freya in Freye,
      Favonij – rimski bog zahodnega vetra in sam zahodni veter…

      Upam, da bo pomagalo😉

      LP U.

  4. Oj, Malanči!

    Sem zdej prebral, da ti je Urša vošla samo v svojem imenu, zato ti še bl prepozn želim malo manj vetra z zasukom za vsaj 45 stopinj v ugodnejšo smer.
    Mi je prjatu sporoču, da so mele barke včeri v Palmižani scefrane genove. Najbrž niso upošteval potrebnih znanj iz tega prispevka.
    Drgač si pa tok dobr prispevek napisala, da sem se vmes vprašu zakaj si se tok potrudla. Pa sem se spomnu dveh možnosti:
    1) to je že tekst za tvojo knjigo,
    2) preprečit hočeš gnečo na morju.

    Pozdrav tud Gregcu in mirno morje!


Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s

Kategorije

%d bloggers like this: