Posted by: malanstrbenc | 10/04/2009

priprava in odhod

Pa se je le zgodilo. 9. aprila ob 17.15 smo izpluli jugu naproti. byebye Izola

Zadnja faza pred odrivom je ureditev trupa pod vodno linijo. Treba je odstraniti star in nabarvati nov antivegetativni premaz. Kot je iz slik razvidno, stari premaz ni deloval sploh nič več. Polipi, črvički, alge in podobni so končali na asfaltnih tleh.

zakaj rabimo antifouling

Habibija so nataknili na kole in tako smo bili vsi trije en teden koliščarji. Oz. čez dan sva bila dva v pajacih, Ronja pa pod majčkeno oljko vsaj malo stran od strupov tulila na mimoidoče pse. Nato sva (Gregor več in se je tudi bolj zastrupil, saj je v burjici kasiral še doze od sosedov) drgnila, prala, praskala in brusila. Na nekaterih mestih so premazi sami stran padali, drugje pa zlepa ni šlo in ni nama bilo najbolj jasno, kje narediti mejo med podrgnjenim do živega in malo zdrgnjenim. Peskanje bi bilo idealno, pa je mučos drago. S knjigo »easy boat maintenace«, forumi, mnenji sosedov in vsebino najinih predalov sva si ustvarila svoj pogled na to, kaj je treba storiti in se 2 dni ukvarjala še s krpanjem luknjic in odrgnin. Naslednja dva dni za nanos dveh slojev barve. Vmes naju je prekinjalo aprilsko vreme.

img_0116v oljkini senci

veliko starih slojevimg_0109antifoulingzaščitna sredstva ne gredo povsod

Izločitev slabih delov verige in barvanje novih oznak dolžine nanjo. Namestitev lepe (beri drage) sidrne gurtne na kolutu – ankaroline. Izdelava modela in namestitev rostfrei ploščice za zaščito noska pred udarcem sidra. Sandolin na lesene dele dingija (naš stari rdeči grdi a funkcionalen gumenjak). In vse splošno čiščenje, pranje, poliranje itd. Mojster Vojko, ki je obljubljal boljši tesnilni sitem pri osi vijaka, je s pomagačem razbijal tri dni, da je ugotovil, da ne more garantirati popolnega tesnjenja. Če ne bo držalo, bomo morali dati motor ven, ker je pač stara poškrabana os in ne gre ven, in… Sva divje gledala in ker nimava ne denarja ne časa ne volje za to, sva lepo hotela stari sistem s tremi lojenimi vrvicami nazaj. Plačala pa očitno oba sistema. Saj potem je bil nadvse prijazen in uslužen še naslednja dva dni, ko je prinesel še eno tesnilo in CDje za motorjeve rezervne dele.

rjave clenke vennove oznake na 5 mimg_0164img_0173

Za kozmetične popravke ali izpopolnitve v notranjosti barke še sploh ni bilo časa, kaj šele do konca pospraviti in določiti stalna mesta stvarem. Rezen namestitve police za bar (hvala mojster anatomije Brane!) sva nameščala le zunaj. Tu tudi hvala Marku in njegovemu tastu za izboljšane nosilce za tangun.tangun po novem

Majhne stvari se da sposoditi, če se sprehodiš po kolišču – tu malo primerja za vijak, tam malo Sike, pa nakovalo in fleksarico. Nekateri sosedje so pa seveda tudi po ljubljansko zoprni. Za mnenja pa preveč ne smeš spraševati, ker ti vsak pove svoje. Napol zablokirane ventile odtokov iz Wcja in korita sva rešila na svoj način. Vsekakor pa suhi del marine Izola ni najboljše mesto za te posle, a se je tudi priljubljena ladjedelnica zelo podražila. Da ne govorim o tem, da so v marini končno usposobili wireless internet. A je na voljo le plačnikom celoletnega priveza. Sicer pa 10 € (!) na dan. To, da sva bila do pred par dnevi letna najemnika, jih ni več zanimalo. Kakšen 5. dan je zvečer Gregor ves polomljen ugotovil, da ima »tega jadranja že dovolj«. K sreči se je vse obrnilo na bolje, ko smo se splovili nazaj v vodo. Sonce je pritisnilo, severozahodnik je začel nositi prave morske vonjave, naložila sva polna marinska vozička hrane in pijače in se zapeljala še v Umag, da sva uredila prenos podatkov. Neda in Joki pomagata odjaviti in deložirati avto, skupaj z Gimijem in Terro se prideta poslovit.

img_0207

Odpluli smo v sončni zahod. Baj baj Izola. Habibi svojega homeporta zelo verjetno ne bo več videl. Za Piranom sva padla v meglo.

img_0220

Prvič v karieri plujemo po takem. Ugotoviva, da večji svetilniki v megli piskajo (lepo!). Avtopilot, radar in GPS se zdaj izkažejo, da lahko čepimo na suhem in toplem v podpalubju. Ko ravno še loviva radio Capodistria, zavrtijo našo od »Satchmota« We have all the time in the world…in vsi trije zatancamo po salonu.

Nekje ob polnoči vržemo sidro pri Rovinju, ki se ravno toliko pokaže iz megle, da nimamo problemov. Skoraj. Ne dela namreč električna komanda popolnoma novega sidrnega vinča. Gregor preverja kable in se krega, zakaj tlačim stvari v vsako luknjo – gotovo sem prekinila kak kontakt. Verigo vrževa »na roke«, nato pa se lotiva detektivskega dela in najdeva krivca – če hočeš, da deluje vinč, moraš imeti izklopljeno stikalo za »steaming light« (pozicijsko luč, ki oznanja, da pluješ pod motorjem). Mogoče je v tem neka logika (ko si nehal pluti ponoči, to luč ugasneš), vendar vsekakor ni način, kako se vežejo taki veliki porabniki. Kakorkoli, zaspimo kot ubiti. Strice z epoletami bomo obiskali dopoldan, najprej gremo na jutranji sprehod po Zlatnem rtu Ronji pokazat, kako sta masterja v mladih letih plezala po tamkajšnjih stencah. Ronji pa je bolj pomembno, da najde nemškega kužeja, ki se z njo podi v krogih okoli grmovja.


Responses

  1. Ojla, pomorščaka… (17.4.09)
    Na zahodu (kopnem) nič novega. Prav na Veliko noč sem se udeležila delavnice Nabiranje samoniklih užitnih rastlin z Dariem Cortesejem… Zdej je plevel na vrtu v milosti… in je seveda ta glavni. ena sama obdelana gredica je postala WC za mačke (GRRRR), tako, da tudi če zraste kakšna solata, je najbrž ne bomo pospravili s kakšnim pretiranim užitkom…
    Do kam vaju je odpihnilo na današnji dan (domnevam, da sta že pri kakšni Silbi). Vreme je bilo najverjetneje zelo lepo, saj je bilo tudi pri nas dovolj toplo in dovolj suho, da smo začeli čutiti pomlad… in se nam niti pod razno ne hodi v službo.

    Sta se že “sprijaznila” s svobodo😉 ?

    Nestrpno pričakujem nova javljanja …

    Pozdrav
    Urša in Blaž
    Uživajta še dalje.

    • Oj! Hvala. Tu vreme en mičk slabše. Kje sva, poglej pod “položaj” ga kolikor toliko redno spreminjam. Nova objava poti pa bo, ko se uspem prebiti skozi številne fotografije. Danes? Kar fleten teden je že bil. Imam nalogo/prošnjo zate. Poglej v Corteseja, kako se imenuje rastlinica, ki raste blizu vode in se jo da po njegovo jest, Je mali grmiček, ima pa take ovalne členkaste poganjke, kakšen del lahko malo na rdečkasto potegne, sicer je srednje zelena. Smo včeraj dodali belušem in eni divji čebuloliki zadevi + jajček. Jami. Gregor je že končal z jutranjim servisiranjem, jugo se pomiril, in greva proti Drveniku ali Šolti. Potem bo spet jugo, pa se morava kam zateči.

  2. Slanuše imaš na g-mejlu.
    LP Urša


Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s

Kategorije

%d bloggers like this: