Posted by: malanstrbenc | 30/12/2008

Jadran 08

leto 2008 je namenjeno spoznavanju s Habibiko

To pomeni tako jadralne lastnosti kot, hm, servisiranje. Ki mu še ni konca ne kraja- predvsem zato, ker heroji, ki bi jih rade volje plačal za neko ekspertizo, prihajajo zelo počasi, če sploh. Smo pa celo leto vlekli sidrno verigo na roke, mišicam ni nič škodilo…

Ob vikendih smo se spoznali z istrskimi mesti. Poreč, Rovinj, Novigrad, Vrsar. Se pohvalno lepo obnavljajo in nama ni žal tudi za to priložnost. Dvakrat sva pljunila tudi do gradu Miramare.

miramaremiramare2

En petek popoldan smo se odpravili do Gradeža. V označenih kanalih gradeške lagune, ki naj bi bili poglobljeni do min. 4,5 m je Habibi nepremično nasedla…na veliko zabavo turistične ladjice nas je nato rešil splav z buldožerjem – dva delavca sta naju vlekla po blatu kake 3 milje – verjetno se to v Italiji redno dogaja. Mimogrede je taglavni pokazal, na katere blatnem otočku ima vikend.

Maja nas je prijatelj Blaž nahecal za udeležbo na Marinadi. Družabno regato. Smo se hrabro borili, sicer tazadnji prečkali start, a se pri pravi in drugi boji že spoznavali s pravili, ko smo dohitevali jadrnice, ki so ugotovile, da se jim ne da. Nekje v Strunjanskem zalivu smo se že ustrašili, če nismo kršili notranjo mejo za nekaj metrov, pa saj nas že ni nihče več gledal…In tako nas ni več nihče gledal, ko smo na genaker čedalje bolje drveli proti Portoroški marini in proslavili prihod v cilj. Zvečer na sprejemu pravijo, da nismo prišli v cilj. Se kregamo in ugotovimo, da smo res falili, ker je bilo ta dan več regat in več enakih ciljnih boj in ker je regata družabne narave, se pojasnili niso kaj dosti trudili (pa čeprav sta fanta šla na jutranji sestanek skiperjev) in…nam je ušla nagrada za najpočasnejšo barko. Koncert Oliverja Dragojeviča je pa le bil zastonj. Toliko okoli naših regatnih izkušenj.

marinada2marinada3marinada1marinada5marinada6

Prvomajski prazniki so bili dovolj za ležerno potovanje do Lošinja in nazaj. Tudi dežek je prišel prav za bralni dan v zalivu. Na Istu so množično klali ovce. Orhidej nismo našli nič. Blizu Malega Lošinja pa je super zalivček za lepo vreme ali grde vetrove – uvala Englez rules!

Avgusta je bil 3 tedenski dopust. “Če se nam v tem času ne bo zdelo malo odveč,” je dejal kapitan, “smo zreli za pot!” Ma kaj odveč, komaj smo se sprostili, pa je že bilo treba nazaj…Z enim nočnim naprezanjem je šlo do Visa. Cvetke tega avgusta: malo pred vplutjem v Umag za carinsko policijsko prijavo iščem kot nora dokumente. Obrneva in vikend še odbingljava v Izoli in okolici, ker šele v ponedeljek lahko dobiva dvojnike dokumentov. Dober trening za nepredvidena birokratska čakanja kje južneje. Ker nimava več originalne hrvaške crew liste, ne smeva jemati gostov, razen če so na barki že pri vstopu v Hrvaško. Tako se Urša, Blaž in Gaja pridružijo v Izoli, kar je tudi za njih in robo lažje.

Mimo Istre gre še kar hitro. Pri Porerju (otok s svetilnikom blizu Kamenjaka) so ponavadi križni valovi, neugodni za občutljive ljudi. Zato se  Malan prej dobro napije Uršinega ginger ale, ker naj bi bil ingver zelo dober proti morski bolezni brez stranskih učinkov. Vseeno pobruha ves velik zajtrk z ingverjem vred in do nadaljnega še vonja slednjega ne prenese. Užijemo mesto Cres, se skopamo v bližini Lubenic, izkusimo pravilo “kurs je smer, iz katere piha veter”. Pri igrici Spletke lastnika barke slabo spletkariva. Blaževo svetilko mightly brightly skurimo s preveč dobrimi baterijami. Na otoku Zeča je pokrajina surreal, Ronja je navdušena, če jo na sprehod vozijo drugi, ker jih lahko zafrkava. Za naslednje sidranje nam ne preostane drugega kot preveč znana Krivica na Lošinju. Začuda v gneči vseeno najdemo soliden privez in v zalivu vlada mir. Privoščimo si večerjo v konobi Balvanida in čeprav kraj poznamo in so v vsaj dveh vodničkih opozorila, se vseeno vračamo čez hosto brez svetilk in se nadvse zabavamo. Za naslednji večer se obeta zelo slabo vreme, pa zaradi varnosti krenemo v marino Šimuni na Pagu. Čeprav smo skušali prostor rezervirati, moramo čakati v sosednjem zalivu, potem pa tekmujemo z Gorenjci najprej z gumenjakom do recepcije in nazaj, nato z barko, če bodo le še koga kam vtaknili. Zlati mornarji marine iz enega priveza napravijo tri in zmagamo vsi.

lubenice-cresgneca-v-krivicicres_privatna-plazabarko-napada-morska-cvetaca

Kompanija gre zjutraj na bus do Reke, midva pa počasi na lahen vetrič in bossa novo iskat kak primeren zaliv na Premudi ali Škardi. Ker so valovi iz zahoda, napovedan preobrat vetra pa iz severovzhoda, je edini idealni zaliv Griparica, kjer pa so boje in s tem komercialno, plačljivo ipd. Ker je že večer, poskusiva srečo in jo imava zvrhan koš. Skoraj nikogar ni, je čisti mir, voda čista z življem, nihče ne kasira priveza, doživimo prekrasen delni lunin mrk.lunin-mrkcobb-je-zakon

Naslednje dni smo se premikali, kadar je bil veter, kadar ni bil, smo pa lenarili. Vas Božava na Dugem otoku je zanimivo simpatična, prvič se ustaviva tam zaradi formalnosti (odjava posadke), drugič pa za malo živil in v zalivu najdeva mladega Nemca, ki gre s potovalnim kajakom do Grčije! V malo predragi gostilni na Velem Ratu sem se navdušila nad ikrami morskih ježev, sledilo je študijsko raziskovanje in zdaj znava loviti in pripraviti samice. Eno celo noč na sidrišu na Smokvicah sem dežurala, ker smo imeli slabo pozicijo v primeru obrata vetra. Prvič si ogledujeva Šibeniške otoke Kakan, Žirje, Kaprije. Pri čeri Bakul komaj rešiva navzkrižno srečanje z nedeljskim ribičev v čamcu, ki očitno nič ne ve o pravilih (midva v orcanju loviva prehod med čermi in nimava maneverskega prostora).

sprehod-po-zirjahno-name-zaliv-zirje

Iz možnosti, ali bi šli do slapov Krke ali med Kornate pade odločitev “na Vis!”. Tam uživamo v špiljah, skrivnih zalivih, dobrih pogledih, dobri hrani, odličnem vinu in strupkih v malih flaškah, gostoljubnosti in zastonjskosti dnevnega priveza z elektriko in vodo vred. Malo manj naju razveseljujejo padajoči vetrovi s klifov in neznanec, ki nam je med našim hribolazenjem nekaj šravfal izvenkrmni motorček.

idealka-na-visumimohod-pri-visuhribolazenje-vishribolazenje-vis2

Nočno jadranje naju vrne na Kornate, v temi naju pozdravita tudi delfina. Na priljubljeni Levrnaki so še vedno dobri razgledi z vrha, še vedno Gregor vidi hobotnice, jaz pa ne (sem pa lepega zobatca!), po novem pa še bolj mastno kasirajo. Rava je še vedno simpatičen otok, na Sestrunju smo označili nov zaliv za sidranje, leščurjev se ne splača pobijat, imajo premalo mesa, zaliv Sv. Nikolaj na Olibu ima po novem boje, nekatere plitvine na Olibu so še bolj plitve in da, 1. popraskava s kobilico po tleh. Oba družno opiševa Olib kot “kurc pa tale Olib”, čez pol ure postane že spooky, čez eno uro vseeno sidramo na neki ugodni plitvini še vedno Oliba in ležeč ob jamborju štejemo utrinke.

climb-hills-on-kornati-levrnakakornat

Prilagujoč vetru uspemo obiskati še mesto Rab, zgornja ulica je zelo simpatična, spodnja zelo turistična. Vrnemo se proti Lošinju, kjer preživimo dan v “naši” uvali Englez, pokvari jo le okus vegete, s katero je prepojeno meso in potem še vse, kar smo dali na Cobba. Ronja definitivna splava. Ribice črnorepke je definitivno težko ujet. Znani Kamenjak, neznani Vrsar, kjer z obiskom treh kafičev proslavimo uspešno vrnitev. Čisto konec le še ni, blizu Umaga se strga alternatorjev jermen. Motovilim s genakrom in nas skušam nekam premaknit, hišni serviser pa zadevo neverjetno hiro uredi. Smo pečeni? Smo!

cute-vrsarart-gallery-vrsar

stil needs editing – photos


Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s

Kategorije

%d bloggers like this: